25. 6. 2009 | Mladina 25 | Svet
Nenadni obrat
Zakaj so se ameriški bančniki spet začeli vesti arogantno in samopašno in kako to, da nenadoma želijo vrniti državni denar?
Še v začetku leta so bile banke v ZDA v hudih težavah, grozili so jim stečaji, rešila jih je lahko le pomoč države z davkoplačevalskimi dolarji. Njihovi menedžerji so se zagovarjali pred kongresom in se po začetni aroganci celo posipali s pepelom. Zdaj so se razmere kar naenkrat obrnile. Administraciji Baracka Obame ponujajo vračilo kar 85 milijard dolarjev. Njihovi menedžerji so se spet začeli vesti samopašno in arogantno kot pred krizo. James Dimon, prvi mož JP Morgan, trdi, da noče več državnega denarja, ker hoče »banko osvoboditi političnega nadzora«. Opira se na dobičke v prvem četrtletju, toda analitiki opozarjajo, da se je trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi Wall Street res izboljšalo, banka pa ima še vedno velike izgube zaradi terjatev do imetnikov kreditnih kartic in potrošniške kredite. Dimon vztraja pri vračilu državne pomoči »v interesu ZDA in v interesu JP Morgan«, podobno obrazložitev smo pred časom slišali tudi v Sloveniji, ko je NLB reprogramirala kredit Infond Holdingu.
V zadnjem času so ameriške banke ustvarile dobičke s trgovanjem s posojili držav in podjetij, ki zaradi krize nujno potrebujejo svež denar. S temi posli so lahko prikrile slabe naložbe, ki jih imajo še vedno v poslovnih knjigah. Izgub, ki so jih pridelale s špekulativnimi posli, še vedno niso odpravile, državnemu nadzoru pa se zdaj hočejo umakniti, ker si želijo ohraniti vzporedne oziroma senčne posle, s katerimi so zakuhale sedanjo finančno in gospodarsko krizo. Nobelovec Paul Krugman je v svoji kolumni v New York Timesu napisal, da mora reforma bančnega sistema v ZDA nujno odpraviti te vzporedne bančne posle, ki so povsem zunaj nadzora, poskrbeti je treba, da bodo banke spet res samo banke s klasičnimi bančnimi posli, da ne bo več moglo biti banka vse, kar je videti kot banka.
Sekretar za finance Timothy Geithner je povedal, da je bilo leta 2007 več kot polovica bančnih poslov v ZDA paralelni finančni sistem v velikih nereguliranih ustanovah. Predsednik Barack Obama pa je v svojem govoru zelo dobro povedal, da je Wall Street razvil »kulturo neodgovornosti«, posojilojemalci niso ohranili posojil, ki so jih najeli, pri sebi, ampak so jih prepakirane v nove finančne produkte prodajali naprej investitorjem, ki niso razumeli, kaj so kupovali. To je omogočilo nagrajevanje brezbrižnosti namesto odgovornosti, pravi Krugman. Toda načrt Obamove administracije za to diagnozo po njegovih besedah ne ponuja zdravila, čeprav je pomemben napredek.
Hkrati pa je desetim največjim finančnim ustanovam, med njimi so Morgan Stanley, Goldman Sachs, American Express in JP Morgan, pravkar dovolila vrniti 68 milijard dolarjev državnih pomoči. Ta vrnitev jim omogoča, da se bodo lahko v veliki meri izognile državnemu nadzoru, ki tako rekoč ne bo več mogel vplivati na izplačila nagrad bančnim menedžerjem. »Končno se bomo lahko spet osredotočili na naše posle, ne da bi nas pri tem vlada ves čas ovirala,« je po pisanju Spiegla vzkliknil predstojnik BB&T Kelly King. Obamova administracija bi morala narediti več za reguliranje bonitetnih agencij in bolj radikalno reformirati sistem nagrajevanja bankirjev, pravi Paul Krugman.
Samozadovoljni bančniki seveda zdaj ne razmišljajo, kako bodo čez nekaj mesecev, ko utegnejo spet zabresti v izgube, oblast v Washingtonu prosili za pomoč. Douglas Elliot z inštituta Brookings, ki je bil nekoč tudi sam bančnik v JP Morgan, pravi, da bi to bilo zastrašujoče. Glede na ocene bonitetne agencije Moody's je prav to pričakovati. V letnem poročilu, ki ga je objavila v začetku junija, je namreč navedla, da bodo krediti v bankah zaradi globoke recesije še vedno negativni, kar bo globoko zarezalo v njihove bilance. Banke, ki so jih ocenjevali, imajo približno 85 odstotkov vsega bančnega premoženja v ZDA. Te banke v letošnjem in prihodnjem letu čaka še za 470 milijard dolarjev odpisov, od tega je za 415 milijard dolarjev posojil industriji, ki so zapadla že konec leta 2008.
Podpredsednik agencije Craig Emrick pravi, da v primeru, da se bodo gospodarske razmere še slabšale, konec leta 2010 utegnejo številne banke v ZDA postati nesolventne, njihovi odpisi pa se utegnejo povečati na 640 milijard dolarjev. Če bo gospodarstvo v ZDA še naprej padalo, bodo vse banke, ki so jih ocenjevali, potrebovale 112 milijard dolarjev dodatnega kapitala. Kajpak bodo v tem primeru njihovi menedžerji spet ponižno prosili za pomoč davkoplačevalce prek Obamove administracije.
Zdaj o tem nočejo nič slišati, zdaj širijo optimizem, oblikujejo nove slogane, kampanje, s katerimi prepričujejo Američane, »ki so po naravi optimističen narod«, da je vse spet v najlepšem redu. James Dimon celo pravi, da niso bankirji sami krivi, da ima javnost o njih slabo mnenje, predvsem je kriva oblast, ker je javnost ščuvala proti bankam. Proti kakršnimkoli korenitim spremembam sistema pa se ameriški bančniki borijo za kulisami z lobiranjem. Po pisanju Spiegla so v prvih treh mesecih zanj porabili že toliko denarja kot v vsem letu 2001. V Evropi se na enak način otepajo regulacije in nadzora bančniki iz londonskega finančnega središča City.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.