Erik Valenčič

2. 7. 2009  |  Mladina 26  |  Politika

Puč v banana republiki

Dogajanje v Hondurasu obuja strahove, da se vrača krvava preteklost

Zmeda v Hondurasu. Tako nekako bi opisali dogajanje v tej državi, ki se je začelo v nedeljo, ko je vojska zbudila levičarskega predsednika Manuela Zelayo in ga po nekaterih navedbah kar v pižami odvedla na neko vojaško letališče, od koder so ga izgnali v Kostariko. Pravzaprav je imel srečo v nesreči. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja bi ga mirno ubili in CIA bi bila navdušena, Noam Chomsky pa bi o tem napisal knjigo. Ameriška medijska hiša CNN je oznanila, da je to prvi vojaški udar v Srednji Ameriki po koncu hladne vojne, pri čemer pozabljajo na neuspeli vojaški puč v Venezueli proti Hugu Chavezu leta 2002, v katerem sta imeli svoje prste tudi takratna Busheva administracija in CIA; dokazov o tem ni malo. A tokrat je drugače. Latinska Amerika se je iztrgala iz oprijema zgornje sosede, pa tudi politika v Washingtonu se je spremenila. Predsednik Barack Obama se je pridružil latinskoameriškim voditeljem pri obsodbi vojaškega udara in pozval trenutno oblast v Hondurasu (ne ve se točno, ali je to kongres ali vojska), naj Zelayi vrne njegov predsedniški mandat. Republikanska medijska hiša Fox News je ob tem imela cel piknik, kot temu rečejo Američani. Cel žur po naše. Odkar je Obama zakorakal v Ovalno pisarno Bele hiše, so si 'novinarji' Fox News prizadevali dokazati, da je Obama socialist. Zdaj, ko je obsodil puč v Hondurasu, so to obesili na veliki zvon, češ Obama se strinja s Chavezom in Fidelom Castrom, torej je komunist. A to je bolj problem novinarjev Fox News kot kaj drugega.
Dejstvo namreč je, da je vojaški puč obsodila širša mednarodna skupnost na čelu z Organizacijo ameriških držav (Organization of American states - OAS). Kajti bil je vojaški puč. Vojska je odstavila predsednika, vojska izvaja policijsko uro, vojska po ulicah preganja Zelayove podpornike, vojska je zaprla dve nacionalni televiziji in uvedla cenzuro na tretji. Kongres je medtem ustoličil poslanca Roberta Michelettija za začasnega predsednika, ki naj bi vladal Hondurasu do januarja prihodnje leto, ko bodo potekale predsedniške volitve. V tem je pravzaprav bistvo vsega skupaj. Zelaya je hotel to nedeljo organizirati posvetovalni referendum o tem, ali naj imajo referendum, na katerem bi 'popravili' tisti del ustave, ki mu onemogoča, da bi se potegoval za nov predsedniški mandat. Vrhovno sodišče, ki ga priznani ameriški institut Council on Hemispheric Affairs označuje za »eno najbolj koruptivnih institucij v Latinski Ameriki«, je takoj odločilo, da je razpisani referendum nezakonit, vojska pa je napovedala, da na referendumu ne bo sodelovala. Zelaya je zato odstavil glavnega generala Romea Vasqueza in obrambnega ministra Edmunda Mercada, vrhovno sodišče pa je presodilo, da je tudi ta poteza nezakonita, in predsedniku naložilo, naj jima vrne položaja. Kar ni logična presoja. Kako lahko vodstvo vojske svojim lastnim pripadnikom prepove izvajanje njihove suverene pravice do glasovanja na referendumu? In kako je lahko posvetovalni referendum nezakonit, če imajo na njem volivke ter volivci priložnost sami odločiti, ali podprejo predlagane spremembe ali ne.
Prav tako je nemogoče sprejeti Michelettijevo razlago, da v Hondurasu ni bilo vojaškega puča, temveč da je vojska zgolj izvedla voljo vrhovnega sodišča in obranila pravni red. OAS je v torek dala novi oblasti ultimat: imate tri dni, da Zelayi vrnete mandat, ali pa bo Honduras izključen iz organizacije. Številne latinskoameriške države so že uvedle tako politične kot gospodarske sankcije proti Hondurasu. Svetovna banka je zamrznila pomoč državi. Venezuelski predsednik Hugo Chavez je pričakovano šel še dlje in napovedal, da »ne moremo dovoliti vrnitve v preteklost. Tega ne bomo dopustili«. Honduraška vojska je odgovorila, da je pripravljena ubraniti teritorij države in da ima pri tem »podporo celotnega prebivalstva«. Kar je smešno glede na to, da ima trenutno še največ dela s tem, da preganja Zelayove podpornike po ulicah. Trije največji sindikati so začeli stavko v njegovo podporo. Najslabši scenarij je ta, da stvari uidejo izpod nadzora, kajti potem bi res lahko prišlo do vojaškega posredovanja okoliških držav. To pa bi bil resnično precedens v tej novi dobi. In to zelo zelo nevaren precedens.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.