Urša Marn

2. 7. 2009  |  Mladina 26  |  Politika

Zgled so Skandinavci

K ciljem usmerjen proračun naj bi Sloveniji prinesel večjo družbeno blaginjo

Helena Kamnar, državna sekretarka na ministrstvu za finance: »Čas prinese potrebe po novih programih, in če starih ne ukinjaš, se programi samo kopičijo, s čimer se povečuje pritisk na javne finance.«

Helena Kamnar, državna sekretarka na ministrstvu za finance: »Čas prinese potrebe po novih programih, in če starih ne ukinjaš, se programi samo kopičijo, s čimer se povečuje pritisk na javne finance.«
© Borut Krajnc

Kaj imajo skupnega Danska, Finska, Švedska in Norveška, razen da so locirane na mrzlem severu Evrope? Do izbruha globalne krize so imele vse štiri države deset let občuten proračunski presežek, Slovenija pa je imela primanjkljaj skoraj vseh zadnjih trinajst let. Letos naj bi bil ta visok pet odstotkov BDP-ja, kar pomeni približno dve milijardi evrov minusa.
Odmislimo krizo in si zastavimo preprosto vprašanje: zakaj Skandinavcem uspeva, Slovencem pa ne? Pomemben razlog za visoko fiskalno disciplino severnjakov je programski oziroma k ciljem usmerjen proračun. V čem je trik? Gre za to, da je načrtovanje proračunskih izdatkov neposredno povezano s cilji, ki si jih država zastavi v različnih nacionalnih razvojnih programih, resolucijah in strategijah. Slovenija ima takšnih dokumentov kot listja in trave. Spomnimo se samo Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše. Po tej resoluciji so nam bila obljubljena »nebesa pod Triglavom«. V 17 letih naj bi dobili umetni otok s svetilnikom, digitalizirano sodstvo in zdravstvo, lunapark in boljšo železnico, novo narodno in univerzitetno knjižnico, še en klinični center, mrežo centrov za urgentno medicino, tehnološke parke ... Iz tistih časov izvira tudi znamenit Janšev plagiat: »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.«

Zakaj drugačen proračun

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.