2. 7. 2009 | Mladina 26 | Svet
Začetek konca dolarja?
V ruskem Jekaterinburgu so se predstavniki največjih držav v razvoju zavzeli za vzpostavitev novega svetovnega finančnega reda, ki ne bo več temeljil na vladavini ameriškega dolarja
Še ne tako davno je veljal pregovor: Amerika je kihnila in prehladil se je svet. Te besede so razkrivale bistvo ameriške svetovne hegemonije. Tako rekoč ves svet je bil tako ali drugače odvisen od gospodarskega in finančnega dogajanja v ZDA, te pa so to ob podpori bretonwoodskih institucij in svojega vojaškega stroja s pridom izkoriščale za širjenje hegemonije, utemeljene na ideologiji tako imenovane tržne demokracije. Svetovna finančna kriza z epicentrom pod Wall Streetom je medtem že sesula številne hišice iz kart in dodobra premaknila figure na geopolitični šahovnici. Čeprav je še vedno težko govoriti o nadaljevanju in končnem razpletu krize - v časovnem in finančnem merilu -, pa je nekaj gotovo: kriza je bistveno pospešila razvoj dogodkov, ki nakazujejo možen zaton ZDA v vlogi velesile, ob tem pa tudi z njimi trdno povezanega dolarja v vlogi globalne valute.
Novonastajajoče velesile, predvsem skupina BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), sedanjo krizo razumejo kot quod erat demonstrandum, da Amerika nima več ne kredibilnosti ne moči, da bi bila še naprej solo voditeljica sveta. Zahtevajo, pravijo, nov svetovni red, konkretno nov finančni red. In zdi se, da ta že nastaja, kar je bilo tudi eno izmed osrednjih sporočil z zasedanja skupine BRIK v ruskem Jekaterinburgu 15. in 16. junija.
Jekaterinburg, eno izmed največjih ruskih mest vzhodno od Urala, pomeni slabo karmo za ZDA. Tam so leta 1960 sestrelili ameriško vohunsko letalo U2 s pilotom Garyjem Powersom. Leta 2009 pa bi mesto utegnilo postati znano po tem, da so tam začeli rušiti še ameriški primat nad mednarodno finančno ureditvijo. A počasi. Kot se je izrazil dopisnik agencije Agence France Presse: »Voditelji štirih najmočnejših držav v razvoju so namenili opozorilni strel prevladi ameriškega dolarja.«
Konec brezplačnega kosila
Sporočil z »zgodovinskega srečanja« skupine BRIK, kot ga je poimenoval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je bilo več, skupni imenovalec vseh pa je bil: razmerja v svetu se spreminjajo. V skladu s tem je treba spremeniti pravila igre. Medvedjev je že na Mednarodnem ekonomskem forumu v Sankt Peterburgu 5. junija odločno kritiziral globalizacijo pod vodstvom ZDA: »Ta umetno vzdrževani unipolarni sistem temelji na enem samem velikem središču porabe, ki ga financira naraščajoči deficit, na eni sami nekdaj močni rezervni valuti in na enem samem dominantnem sistemu določanja dobičkov in tveganj.« Na zasedanju skupine BRIK je nadaljeval: »Dolar kot glavna rezervna valuta ni več zmožen opravljati svoje funkcije. Vrh mora ustvariti možnosti za pravičnejši svet.« Drugi voditelji so se z njim očitno strinjali. V zaključnem poročilu zasedanja skupine BRIK je bilo med drugim poudarjeno, da je »nujno treba vzpostaviti stabilen, predvidljiv in razpršen monetarni sistem« in ob tem »pospešiti reformiranje mednarodnih finančnih institucij v skladu s spremembami v svetovnem gospodarstvu«.
Nove svetovne velesile Združenim državam Amerike hkrati sporočajo, da ne mislijo več krpati njihovega ogromnega proračunskega primanjkljaja s kupovanjem ameriških dolgoročnih državnih obveznic, s čimer dejansko subvencionirajo obstoj ameriškega imperija. Obe vojni, v Afganistanu in Iraku, se financirata iz deficita. Reševanje (t. i. bailout) bank in zavarovalnic prav tako. Ameriška velesila zdaj plava na štirih trilijonih dolarjev zunanjega dolga; to pomeni, da imajo tuje vlade in centralne banke v lasti za 4000 milijard dolarjev ameriških dolgoročnih obveznic, od katerih nimajo ravno veliko koristi. ZDA pa posojila, ki jih prejemajo, uporabljajo za vzdrževanje svojega globalnega vojaškega stroja in za različne ekonomske avanture v nerazvitih in razvijajočih se državah. Priznani ekonomist Michael Hudson je za ameriški inštitut Global Research zapisal: »Kar bi se lahko izkazalo za zadnje zdihljaje ameriške hegemonije, se je začelo že na aprilskem zasedanju skupine G20 in postalo še bolj očitno na junijskem Mednarodnem ekonomskem forumu, ko je predsednik Medvedjev pozval Kitajsko, Rusijo in Indijo k ''vzpostavljanju vse bolj multipolarnega svetovnega reda''. To v preprostem jeziku pomeni: dosegli smo svojo mejo, kar zadeva subvencioniranje ameriškega vojaškega obkoljevanja Evrazije in dopuščanje Združenim državam, da si prisvajajo naše izvoz, podjetja, delnice in nepremičnine v zameno za papirnati denar dvomljive vrednosti.«
Stvar postane kočljiva takoj, ko začnejo ZDA po prejetju posojil zapravljati denar za potrebe Pentagona in za prevzemanje tujih podjetij itd., kar pomeni, da se milijarde in milijarde dolarjev nenehno kopičijo v tujih centralnih bankah. Te so potem postavljene pred težko odločitev: ali naj reciklirajo dolarje nazaj v ZDA z nakupom še več ameriških dolgoročnih obveznic ali naj z dolarji preplavijo »prosti trg«, zaradi česar bi se znižala vrednost te valute, to pa bi pripeljalo do občutnih izgub v deviznih rezervah držav upnic. »Tuje države vidijo, da so obtičale z neplačljivimi zadolžnicami - pri tem vedo, da če prekinejo to ameriško brezplačno kosilo, bo vrednost dolarja padla in z njo še marsikaj,« nadaljuje profesor Hudson. »Ko Kitajska in druge države reciklirajo prilive dolarja s kupovanjem ameriških dolgoročnih obveznic, da bi ''investirale'' v ZDA, to ne poteka prostovoljno. To ne izraža zaupanja v ameriško gospodarstvo, temveč zgolj kaže na odsotnost druge možnosti. ''Prosti trgi'' po nareku ZDA silijo države v to, da v nedogled sprejemajo dolarje. Zdaj te države hočejo ven iz tega.«
Izhod pa ni in ne bo preprost. Da bi države skupine BRIK kar tako strmoglavile dolar, je povsem nepredstavljivo, saj bi bil to tudi svojevrsten finančni samomor. Če bi se recimo vrednost dolarja znižala za 50 odstotkov, bi se za ravno toliko skrčil tudi ameriški zunanji dolg in države posojilodajalke bi bile zaradi tega ob polovico vrednosti danih posojil. Poleg tega si nihče ne želi sesutja svojih deviznih rezerv. Po poročanju ameriškega časopisa Bloomberg ima samo Kitajska v lasti za okoli 744 milijard dolarjev ameriških dolgoročnih obveznic v sklopu svojih zunanjih deviznih rezerv, skupaj vrednih 2000 milijard dolarjev. Zaradi vsega tega »dedolarizacija« sveta, kot temu pravijo mednarodni finančni analitiki, ni nekaj, kar bi se lahko zgodilo tako rekoč čez noč.
Vendar proces poteka. Zadnjih nekaj let so začele države v razvoju spreminjati svoje tuje devizne rezerve iz dolarskih v evrske, saj je evro veliko stabilnejša valuta. Po navedbah časnika Bloomberg bi lahko evro v prihodnjih sedmih letih postal vodilna svetovna rezervna valuta. Ekonomist Jeffrey Frankel iz ameriškega inštituta National Bureau of Economic Research navaja: »Dolar se v zadnjih dvajsetih letih ni izkazal za dobro naložbo. Kar zadeva dolar, je še največje tveganje to, da se bodo stvari nadaljevale tako, kot so potekale do zdaj.« Ekonomski zvezdnik Nouriel Roubini pa dodaja, da »bomo v prihodnosti dobili dodatne rezervne valute. Čeprav se to ne bo zgodilo čez noč, se bo s tem procesom postopoma zmanjšala vloga dolarja.«
Težava skupine BRIK je v tem, da valuta nobene izmed teh držav ni dovolj močna, da bi lahko odigrala bistveno vlogo na svetovni ravni. Kitajska recimo svojega juana sploh noče prepustiti prostemu trgu, saj ve, da bi njegova vrednost narasla, to pa bi povzročilo zmanjšanje njenih trgovinskih presežkov in s tem upad njene gospodarske rasti. Možno rešitev tega vprašanja skupina BRIK vidi v Mednarodnem denarnem skladu. Brazilija, Rusija in Kitajska so že napovedale ogromna vlaganja v MDS, s čimer bodo okrepile svoj vpliv znotraj te institucije. Omenjene države postopoma zahtevajo, da začne MDS poslovati tudi v drugih valutah in ne zgolj v dolarjih. Na mizi pa je še en scenarij. Na aprilskem srečanju skupine G20 je bila predstavljena zamisel o vzpostavitvi nadnacionalne valute v domeni MDS. Ta globalna valuta naj bi imela obliko posebnih papirnatih obveznic, ki jih bo izdajal MDS. Čeprav bo načrt izpeljan enkrat v prihodnosti, ima valuta že okvirno ime: special drawing rights (posebne pravice črpanja). SDR kot poseben finančni instrument MDS sicer obstaja že od leta 1969, le da v obliki košarice različnih valut (evro, dolar, japonski jen, britanski funt), kmalu pa bi utegnil postati enotna, svetovna valuta. Tej zamisli so bili udeleženci srečanja skupine G20 zelo naklonjeni, načelno jo je podprl tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner, a je dodal, da bo dolar ne glede na to ostal vodilna rezervna valuta. Kitajci in Rusi pa seveda odkrito računajo prav na to, da bo SDR izpodrinil dolar s prestola.
ZDA vs. BRIK
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.