Slovenski jazzovski jubilej

V Evropi je le malo festivalov jazza, ki se lahko pohvalijo z neprekinjeno petdesetletno tradicijo. Letošnja izdaja Jazz festivala Ljubljana je ravno zato posebna: festival praznuje pol stoletja obstoja in ta dogodek zaznamuje z bogatim in raznovrstnim »prazničnim« programom. Ljubitelji jazza lahko uživajo v šestih festivalskih večerih, razporejenih po različnih lokacijah. To je zadnja leta že uveljavljena praksa, ki Ljubljano v prvih poletnih dneh spremeni v meko sodobne in tradicionalne jazzov-ske godbe. V letošnji načrt festivala je vključeno tradicionalno prizorišče Križank, poleg tega pa se številni dogodki vrstijo v Klubu Cankarjevega doma in metelkovskem klubu Gala hala. Jubilej je pospremljen še s spremljevalnim dogajanjem, med nastopi pa letos zagotovo izstopa večer Johna Zorna, ki bo sodeloval z velikani, kakršni so Marc Ribot, Medeski, Martin & Wood, in z drugimi glasbeniki.

Zgodovina

Jazz se je v Sloveniji kot oblika glasbenega izražanja pojavil razmeroma zgodaj, že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Njegov razvoj je slovenska javnost obsojala od vsega začetka. Prvi festival jazza v Sloveniji in v Jugoslaviji nasploh je bil ustanovljen šele leta 1960. Takrat so se povojni ideološki aparatčiki ohladili in končno sprejeli jazz kot ideološko sprejemljivo obliko zabave.
Vmes se je dogajalo marsikaj: jazz so obsojali kot prozahodno glasbo, ki naj bi bila »razbrzdano divjanje brez vsake melodije«, nasprotniki so šli v svojih trditvah in zapisih celo tako daleč, da so ga označili za »glasbo, ki mladega človeka onesposablja in ne omogoča, da bi se njegovo notranje doživljanje povzpelo kaj dosti nad občutja živali«. Do konca petdesetih let prejšnjega stoletja so se te »nizke« strasti nekoliko umirile. Po Sloveniji in Jugoslaviji se je namnožilo zajetno število jazzovskih ansamblov in leta 1959 so se ob opatijskem popevkarskem festivalu zbrali in določili datum in kraj prvega slovenskega (tedaj še jugoslovanskega) festivala jazza. Že leto pozneje je bil v dvorani Kazina na Bledu prvi Jugoslovanski jazz festival, ki je gostil številne jugoslovanske jazziste, npr. Ljubljanski jazz ansambel, Ansambel Mojmirja Sepeta, Ansambel Jožeta Privška, Zagrebški jazz kvartet in še veliko drugih domačih izvajalcev. Poleg domačih big bandov, ki so bili v začetnih letih festivala stalnica na blejskem odru, so na festival počasi začeli prihajati tudi tuji izvajalci, najprej iz Vzhodne Evrope, nato pa še z Zahoda. Med gostovanji tujih izvajalcev moramo posebej omeniti nastop Modern Jazz Quarteta, ki je leta 1964 nastopil na Bledu, to pa je bil prvi nastop izvajalcev sodobnega jazza na Jugoslovanskem jazz festivalu. S tem dogodkom so se odprla vrata vrhunskim ameriškim glasbenikom. Ker je Bled sčasoma postal premajhen in zaradi slabih prometnih povezav predvsem preveč odročen, so festival leta 1967 prestavili v novozgrajeno Halo Tivoli. Tam je domoval tri leta, nazadnje pa našel dom v čudovitem ambientu Plečnikovih Križank, ki še danes velja za eno lepših koncertnih prizorišč daleč naokoli. Že do takrat je festival postal znan po tem, da je gostil številne glasbenike z Vzhoda in Zahoda, kar jim je omogočalo nebrzdano druženje brez nepotrebnih ideoloških bojev.
Družbene spremembe, ki so v drugi polovici šestdesetih in na začetku sedemdesetih let zajele Zahod in Vzhod, so povzročile velike spremembe tudi v popularni glasbi, še posebej znotraj jazza. Ta se je razklal na dva pola - na tradicionaliste in iskalce radikalnejšega glasbenega izraza. Slednji so se pod velikim vplivom boja Afroameričanov za državljanske pravice v ZDA po večjih urbanih središčih organizirali v združenja, v katerih so uveljavljali nove glasbene načine, hkrati pa so na novo opredelili odnos do zgodovine jazza in njegovega pomena v skupnosti: jazz je dobil izrazit družbenopolitični predznak. S temi spremembami se je spreminjal tudi Jazz festival Ljubljana, saj se je že v prvi polovici sedemdesetih let odprl takšnim izvajalcem. Že leta 1972 je nastopil sloviti pianist Bill Evans s svojim triom, naslednjega leta pa saksofonist Archie Shepp. V drugi polovici sedemdesetih let se je zvrstilo nekaj nastopov predstavnikov imenitne münchenske založbe ECM (Editions of Contemporary Music) - nastopili so saksofonist Dave Liebman, norveški kitarist Terje Rypdal, pianist Paul Bley in vibrafonist Gary Burton. V sedemdesetih letih vsekakor ne smemo pozabiti na nastop kvinteta radikalnega pianista Cecila Taylorja; posnetek tega koncerta je bil pozneje izdan pri sloviti založbi ENJA. Burna osemdeseta leta so prinesla spremembe, organizacijo festivala je prevzel Cankarjev dom in z njo se ukvarja še danes. To obdobje so zaznamovali vzponi in padci, a kljub temu je takrat nastopilo veliko priznanih jazzovskih glasbenikov, npr. Roscoe Mitchel Sound & Space Ensemble, Trevor Watts, kvartet Kietha Tipetta in Petra Brötzmanna, Art Ensemble of Chicago in nepozabni Sun Ra Arkestra. Ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let je tedanji selektor festivala Brane Rončel vpeljal veliko latinskoameriških, brazilskih in kubanskih izvajalcev, ki so izvajali žanre, sorodne jazzu, in tako popestril ponudbo festivala. V tisti čas sodi tudi eden izmed zadnjih nastopov legendarnega Milesa Davisa (1991). V tranzicijskih letih nove, samostojne Slovenije, še posebej v drugi polovici devetdesetih let, so se poleg ljubljanskega pojavili še drugi festivali jazza, specializirana glasbena revija Muska, prvi ljubljanski jazz klub, osrednji mediji pa so začeli precej redno objavljati prispevke o jazzovskem dogajanju in pripravljati recenzije plošč jazzovskih izvajalcev. Ob koncu tisočletja in na začetku novega je še posebej izstopal cikel zvočnih dogodkov pod imenom Defonija, ki je za nekaj časa spremenil metelkovski klub Gromka v vrhunski klub, v katerem je bilo mogoče v živo videti zveneča svetovna imena t. i. sodobne improvizirane godbe. Zaživel je Jazz festival Cerkno, v Mariboru je kasnejši selektor Jazz festivala Ljubljana David Braun ustanovil cikel dogodkov pod imenom Skrite note in festival Izzven, v Novem mestu pa vsako leto poteka jazzov-ska glasbena delavnica Jazzinty.
Mednarodnemu jazz festivalu Ljubljana se je v nepretrganih petdesetih letih obstoja, ko je rasel iz začetnih zanesenjaških poskusov, uspelo uvrstiti na mednarodni jazzovski zemljevid, pridobiti zavidanja vreden ugled, ob tem pa ustvariti velik vpliv na razvoj jazzovske scene v Sloveniji in vzgojo kritične mase poslušalstva po vsej nekdanji Jugoslaviji.
Naj se sliši rojstnodnevni jazz!