9. 7. 2009 | Mladina 27
Nov napad na računsko sodišče
Simoniti zdaj računskemu sodišču očita gangsterizem
Nekdanji minister za kulturo vidi svet kot zaroto
© Borut Peterlin
Računsko sodišče, ki bdi nad poslovanjem institucij, ki se napajajo iz proračunskega denarja, je te dni objavilo poročilo o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Filmskega sklada RS med letoma 2006 in 2008. Poročilo so vsi, ki spremljajo neprestane polemike in afere, povezane z našo osrednjo filmsko ustanovo, težko pričakovali, nazadnje pa vsebina ni presenetila. Revizorji so poročilo, tako kot leta 2004, spet sklenili z negativnim mnenjem, izrekli pa so ga obema, skladu in ministrstvu za kulturo.
Nadzornike je zmotilo pravzaprav vse. Filmski sklad je med drugim objavil nepravilen postopek javnega naročanja za sofinanciranje filmskih projektov, akcij in izobraževanja v letu 2007, nato je nepravilno izdajal odločbe o sofinanciranju filmskih projektov, sredstva je delil projektom, ki niso izpolnjevali pogojev, nekaterim pa celo brez javnega natečaja. Le polovica sofinanciranih projektov je bila zaključena pravočasno, sklad pa je kljub temu neupravičeno podaljševal roke in zagotavljal dodatna sredstva. Nekatere od teh »napak« so bile vredne tudi več sto tisoč evrov. Ministrstvo pa takrat ni izvajalo ustreznega nadzora nad skladom, a le kako bi ga, ko pa je bil takratni direktor direktorata za medije Igor Prodnik nekaj časa celo v. d. direktorja sklada. Kot so ugotovili revizorji, je plačilo za redno delo v obeh institucijah prejemal nezakonito.
Takšnih ugotovitev je v poročilu še bistveno več, nadzorniki pa so jih podkrepili s konkretnimi številkami. Prav zato je toliko bolj nenavadno, da je Vasko Simoniti, ki je bil v revidiranem obdobju minister za kulturo, na spletni strani SDS zapisal, da je računsko sodišče očitno »v službi aktualne politike« in da želi doseči en sam cilj, »diskreditacijo«. Po njegovem danes sploh ni več smiselno predstavljati revizije za leto 2007, pa tudi na računskem sodišču naj ne bi bilo »verodostojnih ljudi, ki bi to lahko opravili«. Ker je poročilo vse-eno nastalo, naj bi to dokazovalo, da sta se »moralni in materialni gangsterizem, ki sta dobila svoje domovanje v vladni koaliciji,« zdaj naselila še »v vse oblastne institucije« in prav te so tiste, ki bi jih morali revidirati, a se to ne zgodi. Simoniti na konkretne očitke iz poročila ni odgovoril.
Simoniti oziroma SDS tokrat seveda ni prvič izbrala tako grobega jezika v komunikaciji z računskim sodiščem. Podobno je nastopila že maja letos, ko je računsko sodišče izdalo negativno mnenje o poslovanju medijskega sklada; tudi ta revizija se je seveda nanašala na Simonitijevo obdobje. SDS je računskemu sodišču takrat očitala, da je pred objavo kritičnega poročila ignoriralo pojasnila tedanjega ministra. A predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je očitke odpravil z besedami, da to ne drži, saj nekdanji minister ni ponudil »nikakršnih dokazov« za svoje navedbe.
Zgodba se je zdaj torej ponovila. Razlika je zgolj v tem, da Šoltes tokrat ni želel komentirati Simonitijevih političnih očitkov, temveč mu je sporočil le, da je računsko sodišče redno deležno revizij poslovanja. Opravijo jih revizorske družbe, ki jih izbere parlament, in doslej so se vse končale s pozitivnim mnenjem. Na revizijo za leti 2007 in 2008 pa računsko sodišče še čaka, saj državni zbor še ni izbral revizorjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.