9. 7. 2009 | Mladina 27 | Politika
Končno na zeleni veji
Slovenija je v prvih šestih mesecih iz evropskega proračuna dobila 4,5 milijona evrov več sredstev, kot jih je vanj vplačala
© Borut Peterlin
Znano je, da Slovenija v preteklih dveh letih pri črpanju evropskih sredstev ni bila posebej uspešna. Leta 2007 smo končali kot neto proračunski plačniki, v evropski proračun smo nakazali 8,6 milijona evrov več sredstev, kot smo jih iz njega dobili. Še slabše je bilo lani, ko smo v Bruselj nakazali 64,6 milijona evrov več sredstev, kot smo jih od tam dobili, realizacija črpanja evropskih sredstev glede na predvideni rebalans državnega proračuna pa je bila komaj 46,39-odstotna. Malokdo je verjel, da se situacija lahko spremeni.
A zgodil se je mali čudež. Podatki za prvih šest mesecev letošnjega leta namreč kažejo, da je Slovenija iz evropskega proračuna dobila 4,5 milijona več sredstev, kot jih je vanj vplačala, kar pomeni, da smo vsaj za zdaj neto proračunski prejemniki. Še maja so bili podatki manj spodbudni, saj so prvotni izračuni kazali, da je imela Slovenija v prvih petih mesecih letošnjega leta 40,8 milijona evrov neto proračunskega primanjkljaja do proračuna EU. Poleg tega so prihodki iz evropskega v domači proračun po prvotnih izračunih v maju znašali 32,8 milijona evrov, zadnji izračuni pa kažejo, da so v resnici znašali 39,2 milijona evrov. Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da je do razlike v majskih zneskih prišlo, ker se pri projektih, ki izpolnijo pogoje za črpanje iz evropskega proračuna v zadnjih dneh meseca, pogosto zgodi, da so knjiženi šele v naslednjem mesecu, vendar za obdobje, v katerem so bili izpolnjeni pogoji. Tako je bilo pred kratkim za maj dodatno knjiženih 6,4 milijona evrov prihodkov. Do večjega preobrata je prišlo v juniju, ko je realizacija prihodkov iz evropskega v državni proračun znašala 77,9 milijona evrov, kar pomeni največji mesečni obseg prihodkov iz bruseljske blagajne v letošnjem letu.
Glavnina prihodkov so že po tradiciji prejeta sredstva za izvajanje kmetijske politike, a največje junijsko presenečenje je bistveno boljše črpanje iz kohezijskega sklada. Še maja je bil namreč delež prejetih sredstev iz tega naslova komaj 2,55-odstoten, junija pa je bil 49,31-odstoten.
Razlog za skok je preprost: junija je bilo iz Bruslja v slovenski državni proračun nakazanih 41,4 milijona evrov za sofinanciranje gradnje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci ter 4,2 milijona evrov za sofinanciranje gradnje avtocestnega odseka Beltinci-Lendava. Gre za povračilo sredstev za že izvedena in že plačana dela. Kako je to mogoče, če vemo, da Evropska komisija za omenjena projekta še ni izdala odločbe in da je zaradi spora z vinjetami še do nedavna veljalo, da so evropska sredstva za odsek Slivnica-Draženci blokirana? Po besedah ministrice za lokalno samoupravo in regionalno politiko Zlate Ploštajner je preobrat predvsem posledica optimizacije sistema črpanja evropskih sredstev. Procese črpanja naj bi izboljšali s skrajševanjem časa od izplačila iz državnega proračuna do povračila iz proračuna EU in pospeševanjem prilivov v državni proračun, saj se v preteklosti področju priprave zahtevkov za povračilo do EU ni posvečalo dovolj pozornosti. »Trenutno smo v fazi pospešenega odpravljanja zaostankov, kar je tudi eden izmed kratkoročnih ukrepov vlade za pospešitev prilivov v državni proračun in učinkovitejše črpanje evropskih kohezijskih sredstev,« pravi Ploštajnerjeva.
Toda poglavitni razlog za preobrat ni v večji optimizaciji črpanja, pač pa v dejstvu, da je Evropska komisija 7. aprila letos zaradi finančne in gospodarske krize sprejela uredbo, ki omogoča predplačila za projekte, ki so že v teku, čeprav zanje še ni bila izdana odločba. Komisija je to uredbo sprejela, da bi z njo pospešila vlaganje v infrastrukturne projekte, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu zagonu evropskega gospodarstva. A s to uredbo je omogočila deblokado sredstev, ki jih je pred tem sama blokirala - da bi na primer Slovenijo kaznovala zaradi uvedbe predragih avtocestnih vinjet.
Naj spomnimo, da je Slovenija oktobra lani prejela opomin Evropske komisije ter poziv, da naj zaradi domnevne diskriminatornosti tujih državljanov uvede kratkotrajne vinjete po sorazmernih cenah. Še isti mesec je Evropska komisija zoper Slovenijo začela tudi postopek zamrznitve sredstev za sofinanciranje izgradnje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci. V opominu je bilo jasno navedeno, da Komisija ne bo mogla odobriti financiranja projekta, ki se nanaša na omenjeni odsek, dokler se ne umakne sum diskriminatornosti. Takšnemu opominu običajno sledi formalna obrazložitev države članice, nato pa Evropska komisija obrazložitev lahko sprejme in postopek zaustavi ali pa da t. i. obrazloženo mnenje, ki je formalna podlaga za zaustavitev črpanja evropskih sredstev. Obrazloženo mnenje torej avtomatično onemogoči izplačila. Omenjeni postopki se običajno končajo v dveh do treh mesecih, medtem ko je Sloveniji do zdaj izdajo obrazloženega mnenja uspelo preprečevati. Zaradi menjave vlade ob lanskih jesenskih volitvah je Evropska komisija Sloveniji podaljšala čas za odgovor na opomin. Slovenija je po vseh izpeljanih procedurah s 1. julijem letos dokončno spremenila domnevno diskriminatoren sistem cestninjenja, do danes pa iz Bruslja še ni prejela obrazloženega mnenja. Vmes so se postopki toliko podaljšali, da je bilo na podlagi aprila sprejete uredbe izvedeno povračilo evropskih sredstev v slovenski proračun.
Toda zgodba z vinjetami še ni končana. Evropski komisar za transport Antonio Tajani ni zadovoljen s predvideno ceno petnajst evrov za tedensko nalepko, češ da je ta nesorazmerno visoka v primerjavi z letnimi nalepkami, ki bodo stale 95 evrov. Slovenska vlada nasprotno ocenjuje, da je s spremembo sistema izpolnila oba pogoja Evropske komisije, minister za promet Patrick Vlačič pa tudi vztraja, da je določanje cen v rokah članic EU. Zdaj je na potezi komisija, ki slovenske argumente lahko sprejme ali pa nam predloži obrazloženo mnenje, v katerem bo morala natančneje opredeliti pravne podlage za očitano diskriminatornost. Morebitni prehod na drugo stopnjo postopka zaradi domnevne kršitve pravnega reda bi bil zadnji ukrep Evropske komisije pred možno vložitvijo tožbe proti kršiteljici na sodišču Evropske skupnosti v Luksemburgu. Če bo komisija vendarle sprejela obrazloženo mnenje, bo to avtomatično pomenilo zamrznitev izplačil, to pa pomeni, da Pahorjevi vladi iz bruseljske blagajne letos zagotovo ne bo uspelo načrpati preostalih 46,8 milijona evrov za avtocestni odsek Slivnica-Draženci. Toda ker je Slovenija za gradnjo odseka že založila lastna sredstva, bo odsek kljub zapletom uradno odprt v prihodnjem tednu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.