Darja Kocbek

9. 7. 2009  |  Mladina 27  |  Politika

Ponarejen sir in uvoženo poceni mleko?

Uvoz mleka v Sloveniji se je lani povečal za 60 odstotkov, izvoz pa le za slabe tri odstotke

Mlečni izdelki sicer sodijo med tista živila, ki se jim ljudje v krizi, ko izgubljajo službe, najprej odpovedo, zaradi tega je težko povečevati prodajo.

Mlečni izdelki sicer sodijo med tista živila, ki se jim ljudje v krizi, ko izgubljajo službe, najprej odpovedo, zaradi tega je težko povečevati prodajo.
© Borut Krajnc

Slovenija je lani uvozila za 60 odstotkov več mleka kot leta 2007, izvoz slovenskega mleka pa je bil lani le za slabe tri odstotke višji kot predlani, ugotavlja statistični urad. Podatki o rasti uvoza mleka niso prav nič razveseljivi za kmete, več ko mlekarne predelajo tujega mleka, manj odkupijo domačega oziroma bolj zbijajo odkupne cene, saj so te v drugih članicah EU nižje kot v Sloveniji. Praviloma bi od večje ponudbe morali imeti korist potrošniki. Mleko bi se moralo v trgovinah občutno poceniti. Pa se (še) ni, zaradi tega evropska komisija napoveduje analizo, kdo pobira razliko in kako takšne neupravičene zaslužke preprečiti. Bolj ali manj je zaslužkarje mogoče najti brez analize, kajti če kmet dobi vedno manj, trgovina pa cen ne zniža, poberejo razliko mlekarne, posredniki, uvozniki in trgovci.
Statistični urad tudi ugotavlja, da se je lani v primerjavi s predlani kar za 23 odstotkov povečal izvoz mlečnih izdelkov. To bi moralo razveseliti kmete, če mlekarne za svoje izdelke najdejo nove trge, potrebujejo več mleka, povečati morajo proizvodnjo. Toda rast proizvodnje v slovenskih mlekarnah lani niti približno ni sledila rasti izvoza mlečnih izdelkov. To pomeni, da so z večjim izvozom bodisi nadomestile občuten padec porabe mlečnih izdelkov doma bodisi so praznile skladišča (mleko v prahu, sir). Zanimivo je, da se je najbolj povečal izvoz mleka v prahu, njegova proizvodnja pa se je lani najbolj zmanjšala. Slovenske mlekarne so lani po podatkih statističnega urada naredile le za slabih pet odstotkov več smetane kot predlani, sira pa za štiri odstotke več. Preostalih mlečnih izdelkov so naredile manj, najbolj, za 14 odstotkov, se je zmanjšala proizvodnja mleka v prahu.
Uvoz mlečnih izdelkov v Slovenijo se je lani v primerjavi s predlani zmanjšal za skoraj 13 odstotkov. Statistični podatki povedo, da Slovenija uvaža surovino in izvaža končne izdelke z dodano vrednostjo, ne povedo pa, kaj je razlog za to povečanje in kdo je lani pokupil toliko več slovenskih mlečnih izdelkov, da je bila rast izvoza bistveno višja od rasti proizvodnje. Statistika prav tako ne pove, ali so mlekarne povečale izvoz izdelkov lastne blagovne znamke, v katere so vložile lastno znanje in razvoj, ali so si zgolj priskrbele »dodelavne posle«.
Če so si priskrbele zgolj »dodelavne posle« in iz tujega mleka za tuje mlekarne delajo mlečne izdelke tujih blagovnih znamk, prodajajo v tujino zgolj fizično delo svojih zaposlenih, ki ga je mogoče glede na stroške poljubno seliti po Evropi. Mlečni izdelki sicer sodijo med tista živila, ki se jim ljudje v krizi, ko izgubljajo službe, najprej odpovedo, zaradi tega je težko povečevati prodajo.
Po razpravi o razmerah na trgu mleka v EU na junijskem rednem zasedanju kmetijskih ministrov EU je slovenski minister Milan Pogačnik dejal, da je bila v Sloveniji cena, ki jo dobi za liter mleka kmet, za slabo četrtino nižja kot decembra lani, kar je še vedno bolje kot v drugih državah. Slovenski kmetje s trenutnimi cenami lahko pokrijejo le 88 odstotkov stroškov srednje intenzivne proizvodnje (6500 litrov na kravo) in samo 76 odstotkov ekstenzivne prireje (4500 litrov na kravo).
Slovenija je po podatkih evropske komisije aprila letos proizvedla za 0,5 odstotka manj mleka kot aprila lani. Kmetje, med njimi ni bilo slovenskih, ki so prišli maja in junija protestirat v Bruselj, so recimo hitro izračunali, da dobijo za dva litra mleka toliko, kot so morali odšteti za enkratno uporabo stranišča - 50 centov.

Ponaredki

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.