Darja Kocbek

9. 7. 2009  |  Mladina 27  |  Družba

Se vrača prehranska kriza?

Kmetijski pridelki se na svetovnem trgu spet dražijo. Živila so namreč nujne dobrine, zaradi tega ima kriza na kmetijstvo manjši vpliv kot na druge panoge

Tudi v Sloveniji pridelamo vedno manj hrane. Lani se je predelava poljščin zmanjšala zaradi neurij, po več letih je upadla prireja mleka, stalež prašičev je bil najnižji v zadnjih 20 letih ...

Tudi v Sloveniji pridelamo vedno manj hrane. Lani se je predelava poljščin zmanjšala zaradi neurij, po več letih je upadla prireja mleka, stalež prašičev je bil najnižji v zadnjih 20 letih ...
© Borut Krajnc

Cene hrane bodo kljub gospodarski krizi ostale visoke. V prihodnjih desetih letih se cene kmetijskih proizvodov, razen cen govejega in prašičjega mesa, ne bodo spustile pod raven iz let 2007 in 2008, ko so bile rekordne, v novem skupnem poročilu o kmetijstvu napovedujeta OECD in Mednarodna organizacija za hrano (FAO). Cene žita bodo ob upoštevanju inflacije v prihodnjih desetih letih v povprečju za 10 do 20 odstotkov višje, kot so bile v obdobju od leta 1997 do 2006. OECD in FAO ne izključujeta možnosti, da bi v prihodnjih letih cene kmetijskih pridelkov spet zrasle do rekordnih ravni iz leta 2008. Njuni analitiki pravijo, da se to lahko zgodi zato, ker so cene kmetijskih pridelkov povezane s cenami nafte in energentov nasploh, hkrati pa se poslabšujejo vremenske razmere, zato bo več pridelka pobrala suša, dodatno škodo pa bodo povzročali neurja in poplave.
V prvi polovici letošnjega leta so se cene kmetijskih pridelkov na trgu v povprečju zvišale za 30 odstotkov. V tedniku Economist so se zaradi tega vprašali, ali se z visokimi cenami vrača prehranska kriza. Odgovor je dvojen, pravijo, saj so razlogi za rast ciklični in dolgoročni. Ciklični razlog je vnovično polnjenje skladišč. V času, ko so bile cene visoke, se blaga ni splačalo imeti v skladiščih, zaradi tega so jih pospešeno praznili. Zdaj jih je spet treba napolniti. Leta 2006 in 2007 so se zaloge žita zmanjšale pod 450 milijonov ton, zdaj so spet zrasle na 520 milijonov ton, kar je 23 odstotkov celotne vsakoletne porabe. To polnjenje pomeni dodatno povpraševanje in s tem zvišanje cen. Drugi ciklični razlog je predelava žita v etanol. Z rastjo cen nafte etanol kot gorivo spet postaja cenovno konkurenčen. Etanol postane cenovno konkurenčen, ko je treba v ZDA za galono (slabe 3,8 litra) bencina odšteti 3 dolarje, to pa se je v Kaliforniji ravnokar zgodilo. Številne države je znižanje vrednosti dolarja spodbudilo, da so kupile več žita, kot so načrtovale, ker so ga dobile po ugodnejši ceni.
Na povečanje povpraševanja je vplivala tudi dodatna pomoč revnim. Zaradi tega se je žito, ki ga jedo ljudje po vsem svetu, letos občutno podražilo, cene mesa, ki je živilo bogatih, pa še naprej padajo. Na splošno je kmetijstvo proti krizam bolj odporno kot druge panoge, ker hrana sodi med nujne dobrine, navajata OECD in FAO.
Med dolgoročnimi dejavniki, ki vplivajo na rast cen kmetijskih pridelkov, Economist navaja rast prebivalstva na planetu, zmanjševanje obdelovalnih površin zaradi urbanizacije in naraščanje števila ljudi, ki se prehranjujejo z mesom, v državah v razvoju. To so bili glavni dolgoročni dejavniki, ki so poganjali rast cen živil leta 2007 in 2008. Nobenih znakov ni, da tudi v prihodnje ne bodo eden od glavnih dolgoročnih razlogov za podražitev živil.
Izvedenci FAO so izračunali, da bodo morali pri sedanji rasti prebivalstva - vsako leto se število ljudi na planetu poveča za 750 milijonov - v manj razvitih državah do leta 2050 podvojiti količino hrane, če bodo hoteli nahraniti vse, to pa ustreza povečanju svetovne proizvodnje hrane za 70 odstotkov, kar seveda ni mogoče, saj za to ni na voljo dovolj obdelovalne zemlje. Če hrane ne bo dovolj in bodo cene spet zrasle do ravni iz let 2007 in 2008, lahko pričakujemo enake in še hujše spopade za hrano, kot smo jim bili priča že leta 2008.
Za to, da v manj razvitih državah primanjkuje hrane, da kmetje opuščajo kmetovanje in se selijo v revna predmestja, kjer so odvisni od tuje pomoči, so precej odgovorne razvite države, tudi Evropska unija in njene nadnacionalke. V EU in ZDA kmetje dobivajo visoke subvencije, zato lahko presežke po dumpinških cenah prodajajo v Afriko in manj razvite države na drugih celinah. V Afriki se zaradi tega domačim kmetom ne splača več rediti krav in prodajati doma pridelanega mleka, saj ga ne morejo prodati, ko pa je francosko mleko v prahu v trgovinah bistveno cenejše. Ker ljudje v Evropi večinoma jedo samo še belo piščančje meso, mesna industrija preostalo meso prav tako pošilja v Afriko, zato domači rejci perutnine ostanejo brez prihodka, saj jim perutnine zaradi previsoke cene noče nihče več odkupiti. Na tržnicah v manj razvitih državah je poleg tega na voljo hrana, ki jo razvite države pošiljajo revnim prek različnih človekoljubnih organizacij. Z različnimi dvostranskimi sporazumi in pravil v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) razvite države svoje kmetijstvo še dodatno varujejo z različnimi uvoznimi dajatvami in drugimi trgovinskimi ovirami ter tako onemogočajo uvoz hrane iz manj razvitih držav na svoje trge. Čeprav razviti svet po različnih kanalih pošilja v nerazviti svet več hrane, je na svetu vse več lačnih. Letos je po mnenju OECD in FAO lačna že milijarda ljudi. Tudi v prihodnje ne bo glavna težava količina hrane, ampak si je vse več ljudi ne bo moglo privoščiti.
Samooskrba s hrano se zmanjšuje tudi v Sloveniji. Kakor piše v poročilu o razmerah v kmetijstvu leta 2008, ki so ga pripravili na kmetijskem inštitutu in so ga konec junija obravnavali poslanci državnega zbora na seji odbora za kmetijstvo, se je lani pridelava poljščin v primerjavi z letom 2007 zmanjšala zaradi neurij in drugih vremenskih vplivov, po več letih je upadla prireja mleka, stalež prašičev je bil najnižji v zadnjih 20 letih. V razmerah, ko neurja na njivah povzročajo vse več škode, ko cene živil na svetovnem trgu rastejo, vsak najprej poskrbi zase, za svoje prebivalce. V tujino proda le tisto, kar mu ostane.
Večja ko je odvisnost države od uvožene hrane, bolj je odvisna od milosti in nemilosti razmer na trgu - pri cenah, kakovosti in količini hrane. Lani so ljudje zaradi previsokih cen hrane protestirali v glavnem v manj razvitih državah. Analitiki in nekateri ekonomisti v prihodnje spopadov za hrano tudi v razvitih državah ne morejo povsem izključiti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.