Marjan Horvat

16. 7. 2009  |  Mladina 28  |  Svet

Jerzy Buzek

Lahko novi predsednik evropskega parlamenta zato, ker je Poljak, odigra pomembno vlogo pri odpravljanju meja v glavah med »staro« in »novo« Evropo?

Na torkovem ustanovnem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu so poslanci za novega predsednika parlamenta izvolili Poljaka Jerzya Buzeka (EPP).
Od skupaj 713 poslancev, ki so glasovali, je dobil 555 glasov. Njegova konkurentka je bila sicer Eva-Britt Svensson iz Evropske združene levice in Zelene nordijske stranke, vendar brez vsake možnosti. Nevarna pa bi mu bila lahko liberalec Graham Watson (ALDE) in Buzekov strankarski kolega Italijan Mario Mauro, vendar sta se kandidaturi odpovedala. Zmanjkalo jima je daha v »power playu« zakulisnega odločanja. Watson je nekaj dni pred glasovanjem sporočil, da odstopa od kandidature zato, da bi »zagotovil podporo sporazumu treh strank za rešitev Evropske unije«. Prejšnji teden so namreč vodstva evropske ljudske, socialistične in liberalno-demokratske skupine sprejela dogovor, da bo prvo polovico mandata evropskemu parlamentu predsedoval poslanec ljudske skupine, drugi del mandata pa socialist Martin Schulz. Sicer pa je Mauro odstopil po nasvetu premiera italijanske vlade Silvia Berlusconija zato, da njegova kandidatura ne bi povzročila »nepotrebne delitve v naši politični družini v času najbolj občutljivega zakonodajnega obdobja, ko moramo jasno pokazati, da so naši politični interesi v interesu evropskih državljanov«. Kot nadomestilo za odstop od kandidature pa naj bi Mauro vodil ugleden parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Liberalce pa so voditelji največjih političnih skupin potolažili z vodenjem posebnega odbora za preiskavo vzrokov finančne krize. Na njegovem čelu bo nemški liberalec Wolf Klinz.
Tako se oblikuje politika v evropskem parlamentu. Čeprav položaj predsednika evropskega parlamenta, glede moči v EU, ni ravno dominanten, je dosedanji predsednik Hans-Gert Pöttering, Buzeku dejal, da je ta »služba zelo zahtevna. Po dveh letih in pol te pripelje na konec fizičnih zmožnosti«.
Analitiki imajo različna mnenja o tem, zakaj bo predsedoval parlamentu Poljak, ki ima v primerjavi z Watsonom in Maurom manj izkušenj v evropski politiki. Poslanec je bil le minuli mandat. Poljaki so se zelo trudili, da bi prišel na to mesto njihov poslanec. S tem hočejo doma utišati kritične glasove, da so nekdanje komunistične nacije slabo zastopane v procesih evropskega odločanja. Poljska pa, ki je peta država po velikosti v EU, pa že dolgo zahteva zase vidnejše mesto. Eugeniousz Smolar, višji sodelavec Centra za mednarodne odnose, raziskovalnega inštituta s sedežem v Varšavi, je za New York Times dejal, da je »izvolitev Buzeka simbolična zmaga za mnoge v srednji in vzhodni Evropi, kar razumejo kot ''rahljanje'' stare mreže odnosov v EU«. In Jerzy Buzek, kot prvi predsednik parlamenta iz vzhodne Evrope, lahko odigra pomembno vlogo pri odpravljanju meja v glavah med »staro« in »novo« Evropo.
Devetinšestdesetletni Poljak se je v političnem življenju Poljske dokazal kot trezen in strpen politik. Je profesor kemijskih znanosti, vendar je v politiko zakorakal šele v osemdesetih letih s Solidarnostjo. Vodil je prvi kongres tega sindikata v Gdansku leta 1981. Poznali so ga le po ilegalnem imenu Karol. Leta 1997 je bil nekaj mesecev poslanec Solidarnosti v spodnjem domu poljskega parlamenta (Sejmu), še istega leta pa postal predsednik vlade, ki so jo oblikovale desnosredinske stranke. Po razpadu koalicije leta 2001 je vodil manjšinsko vlado. Zanimivo je, da je Buzeku, ki je protestant, evangeličan augsburške smeri, uspel politični met v močno katoliški Poljski. Zgovorno je tudi, da je bil njegov zunanji minister Jud Bronislaw Geremek, ki je lani umrl v prometni nesreči. V tistih letih je namreč poljska nacionalistična stranka z bratoma Kaczynski, evroskeptikoma, dobila le majhno število glasov na volitvah.
Buzek je bil vseskozi pristaš vključitve svoje države v EU. Temu so nasprotovale nekatere struje tudi znotraj Solidarnosti. V času vladavine bratov Kaczynski, eden je bil predsednik države, drugi pa nekaj časa predsednik vlade, je ohranil mirno kri in opozarjal na njuno nevarno protinemško in protirusko retoriko v poljskem političnem življenju in v evropskem parlamentu. V novem sklicu evropskega parlamenta teh poljskih skrajnežev več ni. Se je pa Buzek, v vlogi kandidata za predsednika parlamenta, že kar pretirano udinjal zahodu. Aprila letos je v glasilu evropskega parlamenta spomnil, da so »parlamenti v vseh komunističnih državah bili ''okna'' za režime, ki so jih morali parlamenti nekritično podpirati. Zagotavljam vam: šele ko izgubite parlamentarno demokracijo, jo znate resnično ceniti«. Tudi v njegovem inavguracijskem torkovem nastopu smo slišali podobno retoriko: »Tisti na eni strani železne zavese smo se borili za demokracijo, vi na Zahodu pa ste nam pomagali. Zdaj imamo skupno Evropo.«
Kot, da bi se nalezli Buzekove hvaležnosti tudi naši poslanci, ki so dali zanj glas. Milan Zver (EPP/SDS) vidi v njegovi izvolitvi »simbolno združitev Vzhoda in Zahoda, novih članic in t.i. stare Evrope«, Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) veseli, da prihaja na mesto prvega človeka v parlamentu človek iz ene od nekdanjih socialističnih držav. Po njenem je »to zelo pozitiven signal, da se Evropa dejansko združuje.« Lojze Peterle (EPP/NSi) pa pravi, da Buzek »z nami deli osebno izkušnjo, ki je pomembna za nadaljnji skladen razvoj EU« in poudarja pomembnost odločitve »da smo eno od vodilnih političnih funkcij v EU zaupali izkušenemu politiku z vzhodne strani nekdanje železne zavese.« Bolj trezen in manj evforičen je Ivo Vajgl (ALDE/Zares), ki je Buzekovo izvolitev sicer označil za pomemben znak, vendar »ga ne bi tako poudarjal... Veliko časa je že minilo, 20 let od padca berlinskega zidu in de facto bi že morali biti bolj enotni. Če nismo, potem je to razlog, da nas zaskrbi.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.