Staš Zgonik

 |  Mladina 28  |  Družba

Obalno plinovanje

Vprašljiva smiselnost gradnje primorskega plinovoda med Ajdovščino in Lucijo

Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras opozarja, da zdajšnja trasa plinovoda preveč posega v ranljivo kraško krajino.

Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras opozarja, da zdajšnja trasa plinovoda preveč posega v ranljivo kraško krajino.
© Nik Jarh

Slovenska obala je, poleg Bele krajine in južne Notranjske, zadnja velika »bela lisa« na zemljevidu slovenskega plinovodnega omrežja. A to naj bi se v nekaj letih spremenilo. V skladu z resolucijo o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 naj bi kmalu, po pričakovanjih leta 2012, začeli graditi tako imenovani plinovod M6, ki naj bi obalne občine povezal z državnim plinskim ožiljem. Raba plina kot energenta za industrijsko in tudi za domačo potrošnjo zadnja leta naglo narašča, zaradi praktičnosti in dostopnosti, pa tudi zaradi manjšega negativnega vpliva na okolje v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi. Vendar pri izvedbi velikih infrastrukturnih projektov, kar plinovodi vsekakor so, nikakor ne moremo mimo negativnega vpliva na okolje, ki ga praviloma imajo. Sploh kadar gre za poseg na tako občutljivo omočje, kot je na primer slovenski Kras. In še posebej takrat, ko so na voljo tudi druge rešitve.
Plinovod med Ajdovščino, kjer stoji tudi kompresorska postaja, in Lucijo naj bi bil dolg dobrih 70 kilometrov, potekal pa naj bi skozi sedem občin - Ajdovščina, Vipava, Sežana, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran. Imel naj bi dva odcepa, pri Sežani in pri Ospu, prek katerih bi plinovod povezali z italijanskim omrežjem. Javna razgrnitev predloga državnega prostorskega načrta, v katerem je trasa natančno predvidena, se je končala minuli teden. Ne brez pripomb. V večini občin so nezadovoljni, ker se predvidena trasa plinovoda na več mestih preveč približa naseljem, pripombe imajo tudi na nepotrebno ogrožanje vodnih virov in degradacijo okolja. Številni, predvsem okoljevarstveniki, pa sploh dvomijo o smiselnosti projekta.
Za kakšen poseg v prostor gre? Predlagana trasa prečka kar nekaj občutljivih območij (predvsem na Krasu), med drugim tudi taka, ki spadajo pod Naturo 2000. Med opravljanjem gradbenih del, vkopom cevi na približno meter globine, naj bi izvajalci potrebovali 20 metrov širok pas, v katerem bi morali odstraniti vso vegetacijo. Po opravljenih delih naj bi trajno ostal desetmetrski pas brez večjih rastlin, podjetje Geoplin-plinovodi pa bo nadzorovalo stometrski pas in odločalo o dovoljenih posegih vanj. Okoljsko poročilo za plinovod, ki ga je pripravila družba Projekt iz Nove Gorice, sicer vse okoljske vplive posegov v prostor označuje za sprejemljive, večinoma pa so kategorizirani kot vplivi, ki so »nebistveni ob izvedbi omilitvenih ukrepov«. To je uveljavljena praksa, meni okoljevarstvenik Tomaž Ogrin iz Zveze društev za varstvo okolja, da občutni, nesprejemljivi posegi v prostor postanejo sprejemljivi z uporabo čudežnih omilitvenih ukrepov. »Omilitveni ukrepi v tem primeru niso nič drugega kot disciplina ravnanja s stroji in obnašanja v prostoru - karikirano, da ne pereš avta v potoku. In monitoring - večinoma ni potreben. Krasno, počeli bodo, kar bodo hoteli!« Prepričan je, da je gradnja plinovoda, pa čeprav zapisana v resoluciji o nacionalnem energetskem programu in nekaterih drugih aktih, premalo utemeljena. Razlaga v javnem povzetku državnega prostorskega načrta pravi, da bo plinovod omogočil »oskrbo industrije in široke potrošnje« z zemeljskim plinom in je potreben zaradi »razvoja potreb po večjih količinah zemeljskega plina v naslednjih letih«. Na nedefiniranost dejanske potrebe po plinu kaže tudi razpon morebitnega premera plinovoda, ki je od 20 do 60 centimetrov. Eden izmed tistih, ki dvomijo o smiselnosti gradnje plinovoda, je tudi predsednik Civilne iniciative Kras Robert Rogič. Pri predlagani trasi ga moti predvsem logika »po najkrajši poti od točke A do točke B«. Za kaj takega je Kras po njegovem mnenju preveč ranljiv. Smiselnejša se mu zdi uporaba predvsem sedanjih degradiranih infrastrukturnih koridorjev, na primer ob avtocestah in državnih cestah. Oba, Rogič in Ogrin, opozarjata še na en pomemben dejavnik - kraški regijski park. Sporazum o ustanovitvi parka je bil podpisan leta 2000 in je do sprejetja zakona o kraškem regijskem parku, pri katerem se sicer še vedno ni nič premaknilo, pravno zavezujoč. Rogič opozarja, da gradnja plinovoda krši ta sporazum, zaradi česar bo Civilna iniciativa Kras sprožila sodni postopek.
Na ministrstvu za gospodarstvo so na vprašanje o smiselnosti plinovoda odgovorili z neprestano slišanim argumentom, da je pač pomemben zaradi oskrbe Obale s plinom. »Vsaka država skrbi in je dolžna skrbeti za razvoj infrastrukturnega omrežja na svojem teritoriju, če je to le ekonomsko opravičljivo. Ta plinovod ekonomsko je opravičljiv,« je povedal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Tudi v investitorju, družbi Geoplin-plinovodi, se sklicujejo predvsem na veljavne državne strateške dokumente. Po mnenju direktorja družbe Marjana Eberlinca je potrebnost gradnje plinovoda utemeljena z »ekološkimi in energetskimi razlogi«. Eberlinc zagotavlja, da plinovod ne bo degradiral prav ničesar in bo viden samo v času gradnje. Tudi na kmetijskih zemljiščih bo, zagotavlja, »po položitvi plinovoda omogočena popolnoma enaka kmetijska proizvodnja (razen sadovnjakov, op. a.), kot je bila do takrat, prizadetemu pridelovalcu pa bo povrnjena vsa škoda zaradi izpada pridelka«. Kopač je prepričan, da plinovod »nikakor ne pomeni degradacije okolja, saj poteka pod zemljo, ponavadi daleč stran od naselij«. Na ministrstvu za okolje, ker priprava državnega prostorskega načrta za plinovod še poteka, niso hoteli odgovarjati na vprašanja, brez odgovorov smo ostali tudi pri pripravljalcu prostorskega načrta, družbi Projekt iz Nove Gorice. Na kmetijskem ministrstvu so zagotovili, da se bodo trudili »najti ustrezen kompromis, s katerim bi se omogočila realizacija projekta ob sočasnem najmanjšem možnem vplivu na kmetijska zemljišča«.
Kaj pa pravijo župani občin, skozi katere naj bi potekal plinovod? Župan Vipave Ivan Princes je bolj ali manj vdan v usodo. »Vsi se zavedamo potrebe po energetski varnosti. Sama občina o tem tako ali tako ne more odločati, to je državni projekt. Vsa soglasja bodo dobili.« Moti ga, da se trasa na nekaterih delih preveč približa naseljem, vendar se boji, da s predlogi za spremembo trase ne bodo prodrli. Motijo ga tudi predvidene »simbolične odškodnine«. Odločnejši je sežanski župan Davorin Terčon. Z vidika njihove občine, pravi, gre za »velik poseg v krajino in obremenitev ter degradacijo prostora, ki jo je težko tehtno zagovarjati«. Občina od plinovoda, čeprav največji del poteka prav po njenem ozemlju, ne bo imela tako rekoč nobene koristi. Res je v Sežani predvidena regulacijska postaja, ki bo omogočala dobavo plina občanom, a Sežana je že plinificirana. Plin dobiva iz Italije. »Zato ni razlogov, da bi bile predlagane rešitve za Občino Sežana zanimive,« pravi Terčon. Tudi sežanska občina je v okviru javne razgrnitve prostorskega načrta predlagala iskanje drugačnih rešitev na nekaterih odsekih, na katerih se plinovod preveč približa naseljem. Najodločneje pa se je v prizadevanja za spremembo trase plinovoda vključil župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič - Midre. Ta je brezpogojno podprl zahtevo prebivalcev Vrhpolja pri Kozini in okoliških naselij po spremembi trase v njihovi neposredni bližini, saj naj bi gradnja med drugim ogrozila tamkajšnje bogate vodne vire in poleg daljnovoda in avtoceste v prostor vrezala še tretji infrastrukturni koridor. »Predlagamo, da traso speljejo po delu naše občine, ki je že degradiran, najidealneje bi bilo, če bi jo speljali ob avtocesti,« pravi Benčič - Midre. Pod daljnovod plinovoda zaradi varnostnih razlogov ni mogoče umestiti.
Še en pomemben dejavnik, ki spodbuja nezadovoljstvo prebivalcev zaselkov v bližini plinovoda, je to, da večina od tega plinovoda ne bo imela nobene koristi, saj reducirnih postaj, ki bi omogočale priključitev, v njihovi bližini ne bo. Eno takih naselij je vas Razguri. V neposredni bližini vasi že poteka trasa daljnovoda, a vaščani elektrike, ki teče po njem, ne morejo uporabljati. Mimo njih teče optični kabel, pa nobeden od njih nima širokopasovnega interneta. Zdaj pa naj bi v neposredno bližino dobili še plinovod, na katerega se ne bodo mogli priključiti. Kot smo že omenili, Sežana, kjer je predvidena ena od reducirnih postaj, plin že dobiva iz Italije, v občini Hrpelje-Kozina, kjer naj bi prav tako stala reducirna postaja, pa sta za investitorje, kot pravi župan Benčič - Midre, dejansko zanimivi le naselji Hrpelje in Kozina s pripadajočo obrtno cono.
Janez Kopač z ministrstva za gospodarstvo logično odgovarja, da prenosna infrastruktura vedno poteka med dvema točkama v prostoru. »Tudi avtocesta nima odcepa do vsake posamične hiše in tudi hitra železnica nima postaje v vsakem naselju. Drugače prenosne infrastrukture ni mogoče graditi.« Prednostno je pač plinovod še vedno namenjen plinifikaciji Obale. A prav tu obstaja še en pomemben dejavnik, zaradi katerega se poraja dvom o smiselnosti gradnje celotne trase plinovoda - to so druge možnosti plinifikacije Obale. Kot so potrdili v Občini Koper, kjer sicer gradnjo plinovoda podpirajo in se s predlagano traso strinjajo, se družba Istrabenz Instalacije, lastnica koncesije za plinifikacijo Kopra, že dogovarja o plinovodni povezavi s Trstom. Poleg tega naj bi gradnja plinovoda od Ajdovščine do Lucije potekala v več etapah in prva naj bi bila na vrsti povezava med Ospom, kjer je prav tako predvidena priključitev na italijansko plinovodno omrežje, in Koprom. Kot pravi Raf Klinar, predstojnik urada za javne gospodarske službe in promet na koprski občini: »Predlagana možnost fazne graditve prenosnega plinovoda od državne meje do Ospa in od Ospa do Kopra se lahko izvede neodvisno od celotne trase.« Zakaj je torej gradnja celotne trase sploh potrebna? Posebej ker Kras od plinovoda ne bo imel velike koristi, glede na to, da Sežana plin že dobiva iz Italije. Res je sicer, da več cevi pomeni večjo zanesljivost oskrbe. A za kakšno ceno?
Lahko pa gremo še dlje in se sploh vprašamo o smiselnosti uporabe zemeljskega plina na južnem Primorskem. »Primorska je zadnja, ki bi v Sloveniji potrebovala plin za ogrevanje. Individualna napeljava zemeljskega plina iz plinovoda bi pomenila tudi dobesedno preoranje Krasa in ob vsem soncu metanje denarja skozi okno. Če naj ta vlada ravna sodobno, bo prečrtala plinovod in začela načrtovati čim cenejše sončno ogrevanje,« predlaga Tomaž Ogrin. Robert Rogič državi podobno predlaga, naj denar, predviden za gradnjo plinovoda (vrednost investicije sploh še ni znana) na Primorskem, raje porabi »za neposredno pomoč za uvajanje fotovoltaike na individualnih hišah in vseh javnih objektih«. Ogrin k temu dodaja, da bi s celovitim pristopom države zagotovo pridobili precejšnja evropska sredstva za izvedbo sončnega ogrevanja v tem delu Slovenije, »navsezadnje tudi kot edinstvenega primera dobre prakse v tem delu Evrope pri uporabi enega od primernih nadomestil za plin«. Poleg tega bi tak projekt odprl množico delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, z ekonomijo obsega pa bi izkoriščanje sončne energije pocenil in ga naredil konkurenčnega.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.