Marjan Horvat

23. 7. 2009  |  Mladina 29

Gibanje neuvrščenih

Debatni klub, a tudi priložnost za lobiranje

Ob robu svetovne politike, tako rekoč brez pozornosti svetovne javnosti, je v egiptovskem letovišču Šarm El Šejk minuli konec tedna potekala petnajsta konferenca Gibanja neuvrščenih. Da, gibanje še vedno živi. In intonacija govorov na zasedanju je bila enaka kot v času največjega razcveta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je gibanje neformalno vodil jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. V Šarm El Šejku je dal ton razpravi kubanski predsednik Raul Castro z opozorilom, da je »razvijajoče države kriza najbolj prizadela. In kot ponavadi so bogate države tiste, ki so krizo povzročile, pri čemer jih je udaril nelogičen mednarodni ekonomski red, ki slepo sledi načelom trga in porabe in ki prinaša bogastvo le nekaj izbranim.« Gostitelj, egiptovski predsednik Hosni Mubarak, se je zavzel za novi »mednarodni politični, gospodarski in trgovski red, ki naj bo pravičnejši in bolj uravnotežen, tak, ki bo preprečil diskriminacijo in dvojne standarde ter deloval v prid vsem«. Bolj ali manj podobnega mnenja so bili vsi predstavniki 118-ih držav, članic gibanja.
Njihovi pozivi k bolj pravičnemu gospodarskemu redu v svetu in koordiniranemu spopadanju s krizo so dobili mesto v posebni resoluciji. Podpora Palestincem in nasprotovanje novim izraelskim naselbinam na palestinskih ozemlju tudi. Za zaprtimi vrati so presojali, ali naj vključijo v gibanje Argentino, nato pa obsodili državni prevrat v Hondurasu in podprli pregnanega predsednika Manuela Zelaya.
V glavnem vse po starem. Le da tokrat na zasedanju ni bilo ustanoviteljev: nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, Indijca Nehruja in Egipčana Naserja, ki veljajo za utemeljitelje gibanja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Prva konferenca je bila namreč leta 1961 v Beogradu, na njej pa je sodelovalo 25 predsednikov vlad in držav. Takrat je bila Jugoslavija edina evropska država, ki je bila članica gibanja, in tedanja konferenca je v resnici dala velik pospešek procesu dekolonizacije na afriškem in azijskem kontinentu.
Čeprav danes gibanje predstavlja dve tretjini držav članic ZN, 55 odstotkov človeštva, že dve desetletji išče svojo identiteto. Po razpadu vojaških blokov in galopirajoče gospodarske globalizacije se ta del sveta ne znajde v vrtincu novih razmerij. Države, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, suspendirane iz gibanja v času njenega razpadanja, imajo do neuvrščenih različen odnos. Srbija, Hrvaška in BiH imajo v gibanju status opazovalcev, slovenski predstavniki se udeležujejo konferenc kot gostje, Srbi pa so bili v Šarm El Šejku izredno dejavni, lobirali so za podporo srbskim stališčem v odnosu do Kosova pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Predsednik Boris Tadić se je zavzel za gospodarsko povezovanje držav nekdanje Jugoslavije v sodelovanju z neuvrščenimi, saj gre za zanimive trge. Pa naša diplomacija? Slovenija je sicer uradno iz gibanja neuvrščenih izstopila prav po tihem, leta 2004. Takrat smo ponosno vstopili v Evropsko unijo ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.