23. 7. 2009 | Mladina 29
Črnogorci dobili jezik
Po novem črnogorskem pravopisu ima črnogorska azbuka dve novi črki - mehka š (ś) in ž (ź )
Proslavljanje črnogorske neodvisnosti
© Lan Dečman
Črna gora je dobila nov pravopis. Novi pravopis naj bi poleg »mehkega č« (ć) in črke đ uvajal še »mehki š« (ś) in »mehki ž« (ź), torej dve črki več od dosedanjih tridesetih. Pravopis je že dobil »uradni« pečat, saj ga je podpisal minister za šolstvo in kulturo Sreten Škuletić, predlog pa je sestavila »izvedenska skupina«, v kateri so bili profesorji Milenko Perović, Ljudmila Vasiljeva in Josip Silić. Vendar novemu jeziku manjkata še slovnica in šolski pravopis.
Zanimivo pri uvedbi novega pravopisa je predvsem to, da gre za politično odločitev. Kot je poudaril tudi minister Škuletić, je »z ustavo Črne gore predpisano, da je črnogorski jezik uradni jezik, to pa od države Črne gore zahteva ustvarjanje možnosti za njegovo standardizacijo«. Zato je imela komisija »zgodovinsko nalogo, da državi Črni gori zagotovi prvi standardizirani črnogorski jezik«, vendar pri uresničevanju te naloge ni bila v celoti uspešna, zato je na tej stopnji minister uvedel vsaj pravopis.
Ob tem slovesnem dogodku je imel daljši govor tudi profesor Perović. Najprej se je zahvalil bogu, ker obstaja črnogorska država, ker obstajajo Črnogorci in ker zato obstaja tudi črnogorski jezik. »Črnogorski jezik je logičen sistem. Moja naloga je bila, da potrdim logiko sistema, ki se imenuje črnogorski jezik, v katerem pišem 30 let in v vseh svojih 13 objavljenih knjigah mi za nazaj ni treba spremeniti niti črke,« je dejal Perović. Nato je dodal, da »normalni in razumni srbski lingvisti nimajo nič proti črnogorskemu jeziku«.
Kljub temu se seveda postavlja vprašanje, v kakšnem jeziku so Črnogorci pisali in govorili v preteklosti, če so novi pravopis z novimi črkami razglasili šele sedaj. Srbske opozicijske stranke so že pozvale državljane, naj bojkotirajo uporabo novega pravopisa. Tudi zadnji podatki iz popisa leta 2003 so več kot zgovorni. Tega leta je v Črni gori srbski jezik govorilo 401.382 državljanov, črnogorskega 144.838 državljanov, albanskega 49.456, bošnjaškega 29.380, hrvaškega 3076, romskega pa 2857 državljanov.
Med jezikoslovci zaradi majhnih razlik med črnogorskim, srbskim, hrvaškim, bošnjaškim in drugimi sorodnimi jeziki obstaja veliko sporov glede tega, ali gre res za nove jezike ali pa dejansko za en jezik in njegove različice, kar pomeni, da je poimenovanje jezikov po posameznih narodih pravzaprav politična odločitev. Drugod po svetu takšne potrebe po »nacionalizaciji« jezikov nimajo - Avstrijci in pripadniki še nekaterih narodov na primer govorijo nemško in ne »avstrijsko« ali »švicarsko«, velik del Belgijcev govori francosko in tudi v Braziliji se ne govori »brazilsko«, pač pa portugalsko. Na območju nekdanje Jugoslavije je drugače, saj obstoj nacionalnega jezika pogosto velja za enega od nujnih temeljev državnosti. Zato se jeziki po potrebi umetno ustvarjajo, razlike pa poglabljajo celo tam, kjer sploh ne bi bilo treba. Vse skupaj sproža tudi številne spore, zaradi katerih se kršijo človekove pravice.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.