V predalu podšefa kriminalistov

Zadeva Depala vas je bila pravno dokončno zaključena spomladi leta 2004. Odtlej je v policijskem arhivu. Točneje, nekaj časa je v arhivu ni bilo. Od junija 2007 pa vse do letošnjega januarja jo je imel pri sebi pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Pavel Jamnik, bolj znan kot vodja kriminalistične akcije Sprava, v okviru katere preiskujejo povojne poboje.
Čemu bi sploh kriminalist, ki preiskuje povojne poboje, potreboval podatke iz obveščevalno-varnostne afere s sredine devetdesetih? Ko smo to vprašanje prvič zastavili generalni policijski upravi, o tem niso vedeli ničesar. Prav tako ne na ministrstvu za notranje zadeve ...

Afera, ki je odnesla Janšo

Zadeva Depala vas je stara, zaključena že dobrih pet let, ni pa in nikoli ne bo nepomembna. Gre za zgodbo, ki je leta 1994 s položaja obrambnega ministra odnesla Janeza Janšo, eno tistih afer, pri katerih se kljub dolgotrajnemu sojenju na več instancah zdi, da nikoli ni bilo razjasnjeno niti dejansko stanje niti resnično ozadje, kaj šele vse podrobnosti.
Spomnimo. Tedanji obrambni minister Janez Janša je moral oditi, ker je bil spoznan za objektivno odgovornega za dejanje pripadnikov specialne brigade Moris in vojaške policije, ko so v Depali vasi brutalno aretirali civilista Milana Smolnikarja, tudi nekdanjega pripadnika Morisa. Skupina Morisovih specialcev, ki jo je vodil Darko Njavro, je oblečena v vojaške uniforme in oborožena z avtomatskim orožjem postavila Smolnikarju zasedo. Ko se je ta zaklenil v avtomobil, so razbili stekla in ga na silo izvlekli iz njegovega BMW-ja. V vozilu so našli tudi paket dokumentov, menda zaupne narave. Smolnikarja so nato odpeljali na sedež Varnostno obveščevalne službe, od tam pa v bolnišnico, saj je bil precej prebunkan. Janševo obrambno ministrstvo je ob aretaciji sporočilo, da je Smolnikar vohunil.
Kazensko zadevo zoper nasilne morisovce, ki naj bi z aretacijo civilne osebe prekoračili pooblastila, je dobila v reševanje Barbara Brezigar, takrat vodja posebne tožilske skupine. Odločila je, da dejanje Darka Njavra, Simona Krejana, Andreja Podbregarja, Roberta Suhadolnika, Milivoja Turkoviča in Marka Pojeta ni bilo protipravno. Prav tako je odločila, da zloglasni pisalni stroj Olympia za postopek ni pomemben, zato ga je vrnila lastniku. Na ta pisalni stroj naj bi omenjeni posamezniki pisali ponarejene dokumente, ki naj bi jih »servirali« Smolnikarju, s tem pa razvrednotili avtentičnost prave obremenilne dokumentacije o trgovini z orožjem. Izigrani in pretepeni Smolnikar je v postopku vztrajal kot subsidiarni tožilec. Tožilstvo je kmalu spet prevzelo pregon in inkriminirane specialce pripeljalo pred sodišče, a so bili oproščeni tako na prvi stopnji kot na višjem sodišču.
Zadeva Depala vas je eno izmed vrednostih središč politike in političnega življenja Janeza Janše. Po njegovem prepričanju je bil glavni razlog zanjo izključno omadeževanje njegovega dobrega imena in oviranje uspešne politične poti. Z Janšo naj bi poskušali obračunati člani fantomskih združb, Organizacije, Udbomafije - pač prebarvane sile komunistične kontinuitete. Depala vas je, po Janši, podobna procesu proti četverici, po novem pa tudi aferi o domnevnem podkupovanju pri Patrii.

Odgovorna oseba

Nazaj v sedanjost. Kaj je ves policijski dosje Depale vasi delal v predalu Pavla Jamnika? Po začetnem začudenju v vrhu slovenske policije (dejstev o fasciklu v predalu niso poznali) so po naših vprašanjih v nekaj dneh vendarle izbrskali več podatkov o nenavadni uporabi arhivskega gradiva. Iz evidence dokumentarnega gradiva generalne policijske uprave izhaja, da je Jamnik fascikel dvignil 5. junija 2007, vrnil pa ga je šele letos, točneje 6. januarja. Je zgolj naključje, da se je to zgodilo dva dni pred datumom, ko je odšel v pokoj prejšnji generalni direktor policije Jože Romšek, ki ga je postavila Janševa vlada? Njegov odhod v upokojenski staž je bil napovedan vnaprej.
Kdo ima sploh pravico do uporabe arhivskih gradiv? Uslužbenci generalne policijske uprave za dvig določene zadeve iz taiste stalne zbirke dokumentarnega gradiva potrebujejo dovoljenje posamezne notranje organizacijske enote, ki ji pripadajo. Če to želijo storiti drugi uslužbenci v policiji ali na ministrstvu za notranje zadeve, morajo imeti dovoljenje generalnega direktorja policije. Ko želi dostop do gradiva zunanji interesent, pa morata vpogled odobriti tako generalni direktor policije kot minister oziroma ministrica za notranje zadeve. Brez dovoljenja lahko dokumente te vrste dvigne samo odgovorna oseba enote, kjer gradivo hranijo.
Od marca 2003 je zadeva Depala vas del stalnega gradiva uprave kriminalistične policije. Jamnik ni odgovorna oseba Uprave kriminalistične policije, pač pa pomočnik odgovorne osebe. Vendar pa je bil v času dviga zadeve v odgovorni vlogi prav Jamnik, ki je to delo opravljal po pooblastilu direktorja uprave kriminalistične policije. Po domače povedano, nadomeščal ga je. Jamnik je torej sam vložil prošnjo za dvig zadeve Depala vas in si jo sam tudi podpisal.
Tudi ko je policijsko dokumentarno gradivo zunaj stalne zbirke, zanj še vedno veljajo določbe Uredbe o upravnem poslovanju in Navodila o evidentiranju kaznivih dejanj. Gre za stroga pravila glede upravljanja z dokumentarnim gradivom; ta natanko določajo prostore, opremo in druge zahteve za hrambo gradiva, ki ga nikakor ni dovoljeno odnesti iz hiše oziroma domov ... V letu in pol pa se lahko z arhivskim gradivom, ki ni na svojem mestu, zgodi marsikaj. Je imel Jamnik dokumente pri sebi predolgo? »Dolžina uporabe gradiva je odvisna od zahtevnosti nalog. Trenutno ne moremo soditi, ali je bilo to nenavadno,« odgovarjajo na generalni policijski upravi. Zanimiva pa je njihova trditev, da zaradi Jamnikovega početja »notranja preiskava v tej zadevi ni potekala«.

Strokovni članek

V Jamnikovi vlogi za dvig gradiva o Depali vasi je kot razlog navedena »priprava strokovnega članka o poteku preiskave primera«. Spletni iskalnik virtualne knjižnice Slovenije Cobiss potrjuje, da je Jamnik za kriminalista kar dejaven pisec strokovnih člankov. V povezavi z njegovim imenom iskalnik navrže 54 zadetkov, ne najde pa nobenega članka, sestavka ali monografske publikacije na temo Depala vas. Večinoma oziroma izključno gre za prispevke na temo množičnih grobišč, povojnih pobojev ali z jamarsko paleontološko vsebino ...
Tik pred zaključkom redakcije se je z rednega letnega dopusta vrnil tudi Jamnik in pojasnil, da gre za dvig in uporabo arhivskega gradiva v skladu z vsemi predpisi, tudi to, da je imel gradivo pri sebi kar leto in pol, po njegovem mnenju ni nenavadno. »Že iz odgovorov policije izhaja, da nisem počel ničesar nedovoljenega. Glede razlogov za dvig zadeve pa je takole: ob izidu prve knjige Matjaža Frangeža (z naslovom Kaj nam pa morete!, op. p.) sem želel pripraviti strokovni članek na to temo, bodisi za Revijo za kriminalistiko in kriminologijo ali za revijo Prispevki za novejšo zgodovino. Ko sem potem pregledoval zbirko gradiva v zadevi Depala vas, sem ugotovil, da je vse dokumente, ki so v policijskem arhivu, v knjigi že objavil Frangež. V tem spisu ni ničesar, kar bi lahko na novo predstavil ali osvetlil. V času, ko sem pregledoval zadevo, je izšla oziroma je bila napovedana tudi druga Frangeževa knjiga (Kaj nam pa morete II, op. p). Ko sem prebral tudi to, sem ugotovil, da o tej zadevi res nimam kaj novega napisati, zato je besedilo ostalo napol narejeno.«
Zakaj pa si je Jamnik kot strokovnjak za povojne poboje sploh zaželel pisati o vojaško-obveščevalni kazenski temi? Sam pravi, da pri tej zadevi ni nikoli sodeloval, vanjo ni bil osebno vpleten in je lahko zato popolnoma neodvisen opazovalec. Dodaja sicer: »Že ko sem dvignil zbirko teh dokumentov, jih je nekaj manjkalo. To je v zbirki tudi označeno. S tem, kje so ti dokumenti in zakaj jih ni, se nisem ukvarjal, zadostovala mi je oznaka, da manjkajo, da ne bi slučajno kdo mene obdolžil, da sem jaz iz zbirke kaj vzel.«
O Jamnikovi uporabi arhivskega policijskega gradiva vemo premalo, da bi ga obtožili poskusa politične zlorabe. Tega seveda ne moremo trditi. A hramba politično zanimivega gradiva pri policistu, ki je želel o tem napisati strokovni članek, pa ga zaradi knjige novinarja ni, je vseeno nenavadna, posebno zato, ker se duh Depale vasi vsake toliko časa vrne v središče političnih bojev v Sloveniji. Jamnik sicer pravi, da ni storil nič spornega.
A nekaj je vseeno res: arhivsko gradivo policije je bilo nekoč že zlorabljeno za osebni obračun. Nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc je iz omenjenega arhiva jemal personalne mape policistov in jih uporabljal v nasprotju z zakonom. Zato je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic po 261. členu starega kazenskega zakonika. Sodišče mu je prisodilo šest mesecev pogojne kazni zapora s preizkusno dobo treh let, ki še tečejo.