30. 7. 2009 | Mladina 30 | Svet
Halliburtonova vojska
Kako je korporacijska naveza Halliburton-KBR revolucionirala način organiziranja in izvajanja ameriških vojn
Uslužbenec podjetja Halliburton/KBR, Gopi Krishna naredniku Miguelu Gallegosu servira kos bučne pite ob ameriškem prazniku Dan zahvalnosti, 25. novembra 2004 v iraški zračni bazi v Kirkuku.
© CorpWatch
Nekdanji obrambni minister v prvi Bushevi administraciji Donald Rumsfeld je 10. septembra 2001 v Pentagonu prebral enega svojih najpomembnejših govorov v karieri, v njem pa je napovedal korenite spremembe v načinu, kako bodo ZDA v prihodnje organizirale svoje vojne: »Današnja tema je sovražnik, ki pomeni resno grožnjo varnosti Združenih držav Amerike. Ta sovražnik je eden izmed poslednjih branikov centralnega planiranja. Vlada z diktiranjem načrtov za pet let. Iz edine prestolnice hoče uveljaviti svoje zahteve prek vseh časovnih pasov, celin, oceanov in onstran njih. Mogoče mislite, da opisujem enega zadnjih izžetih diktatorjev na svetu. Toda ta sovražnik je bliže domu. To je Pentagonova birokracija. Tehnološka revolucija je preobrazila organizacije po vsem zasebnem sektorju, a ne naše, ne popolnoma, ne še. Postaviti si moramo težka vprašanja. Če za vzdrževanje skladišč obstaja celotna industrija, zakaj mi še vedno sami vzdržujemo svoja? Zakaj v svojih oporiščih po svetu sami pobiramo smeti in čistimo tla, namesto da bi za ta dela najeli pogodbenike, kot to počnejo številna podjetja?«
Nato se je zgodil 11. september, dan, ki je spremenil svet. In, kot je manj kot 24 ur prej napovedal Rumsfeld, preobrazil način ameriškega izvajanja in organiziranja vojn. Nemogoče je govoriti, da v vojni proti terorizmu Američane podpirajo 'le' koalicijske sile, tu so še bataljoni delavcev, večinoma iz tako imenovanega tretjega sveta, ki oskrbujejo ameriško vojsko, jo hranijo in čistijo za njo. Ti delavci, ki jih za potrebe Pentagona najemata med seboj tesno povezani podjetji Halliburton in KBR (Kellog, Brown & Root), prav tako tvegajo življenja in umirajo v vojni. A je statistika njihovih smrti precejšnja neznanka. V nedavno objavljeni knjigi Halli-burton's Army je ameriški nagrajeni raziskovalni novinar in direktor inštituta CorpWatch Pratap Chatterjee zapisal: »Ti moški in ženske sestavljajo Halliburtonovo vojsko, kjer je zaposlenih za sto bataljonov ljudi. Vsega skupaj jih je okoli 50.000. Skupaj z delavci, ki obnavljajo iraško infrastrukturo, in z zasebnimi varnostniki Halliburtonova vojska zdaj po številu presega uniformirano vojsko na ozemlju Iraka.«
Najočitnejšo preobrazbo je zaznati v ameriških vojaških oporiščih. V Vietnamu so morali vojaki sami skrbeti za vse od priprave hrane do vzdrževanja baz, današnja oporišča pa so v bistvu bolj podobna manjšim ameriškim mestom. Ne le da Halliburton-KBR skrbi za migrantsko delovno silo, ki počne vse od raztovarjanja hrane do odnašanja smeti, podjetje skrbi tudi za čim boljše počutje vojakov, in sicer tako, da sklepa pogodbe s korporacijami, ki se ukvarjajo s prodajo hitro pripravljene hrane, kot so McDonald's, Pizza Hut, Burger King, KFC. Te imajo v večjih oporiščih v Iraku in Afganistanu svoje restavracije. K temu prištejmo še pošte, centre za rekreacijo, trgovine s CD-ji in DVD-ji, dvorane za uporabo interneta, igranje videoiger, bare s karaokami itd. Vojaki enkrat na teden za kosilo dobijo jastoga, ki ga dobavlja Halliburton-KBR prek savdskih ponudnikov. V zapisniku s sestanka med ameriškimi častniki in predstavnikom družbe KBR v oporišču Victory v Iraku z dne 17. maja 2006 je navedeno vprašanje častnika, ali bi bilo mogoče repe jastogov prerezati na pol. Zastopnik družbe KBR, naveden kot Mr. L., na to odgovarja: »Zaradi pomanjkanja ustrezne opreme je to nemogoče.« Tiskovni predstavnik oporišča LSA Anaconda v Iraku Tim Horton je povedal: »Obstaja neko udobje v naši družbi McDonaldsov in Wall-Martov, ki smo ga vajeni in ki ga tudi vojaki pričakujejo. Pričakujejo, da lahko igrajo Xbox in berejo e-pošto in jejo raznovrstno hrano.« Novinarju Chatterjeeju je septembra 2005 pisal predstavnik družbe KBR iz tega oporišča, ki je želel ostati neimenovan, in navedel: »Medtem pa samo nekaj sto metrov iz naše baze majhni otroci prosjačijo za vse, od hrane do vode. Realnost je zelo zelo šokantna. Resnično smo razvajena in pokvarjena družba.«
Postavljanje imperija
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.