6. 8. 2009 | Mladina 31 | Politika
Mag. Zoran Kus
Državni sekretar na ministrstvu za okolje
© Borut Peterlin
Vlada je prejšnji teden sprejela nov operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2012. V čem se razlikuje od prejšnjega, ki je bil sprejet konec leta 2006?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 8. 2009 | Mladina 31 | Politika
© Borut Peterlin
Vlada je prejšnji teden sprejela nov operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2012. V čem se razlikuje od prejšnjega, ki je bil sprejet konec leta 2006?
> Program je noveliran na podlagi analize uresničevanja predhodnega programa, ki je bila narejena oktobra lani. Ukrepi v okviru prejšnjega programa niso bili zadovoljivo izpeljani, to skušamo z novim programom, ki vključuje nove, dodatne ukrepe, popraviti. Bistveno se razlikuje v tem, da zahteva dosledno izpolnitev vseh domačih ukrepov, hkrati pa prvič dodaja tudi tako imenovane dodatne ukrepe.
Kakšni so ti dodatni ukrepi?
> Slovenija bo izpolnila zaveze iz Kjotskega protokola, in sicer s pomočjo dveh skupin legitimnih ukrepov - domačih, torej ukrepov v energetiki, široki potrošnji, transportu, in pa dodatnih, torej prožnih mehanizmov, med katere spada tudi kupovanje kjotskih enot in emisijskih kuponov. Pri kupovanju teh enot in kuponov ne gre za kazen, temveč za legitimen dodatni ukrep.
Zakaj so ti dodatni ukrepi potrebni in koliko nas bodo stali?
> Ugotavljamo, da bo Slovenija do leta 2012 tudi ob doslednem izvajanju vseh domačih ukrepov za povprečno 1 milijon ton letno prekoračevala mejo izpustov toplogrednih plinov, h kateri se je zavezala s Kjotskim protokolom. Zato bomo morali te emisijske pravice kupiti v drugih državah, kar nas bo po pričakovanjih skupaj stalo približno 80 milijonov evrov.
Torej nas bo neizpolnjevanje Kjotskega protokola stalo 80 milijonov evrov?
> Tudi domači ukrepi, če bi jih izvajali bolj pridno, bi nas veliko stali. Res pa je splošno uveljavljeno mnenje, da so domači ukrepi ponavadi nekaj cenejši kot pa dodatni, zunanji ukrepi. Tako da bo znesek res nekoliko večji, vendar pa ne moremo reči, da nas bo neizpolnjevanje zavez stalo 80 milijonov evrov, ker tudi dodatni domači ukrepi, ki bi pripomogli k zmanjševanju izpustov, ne bi bili zastonj. Je pa seveda res, da so domači ukrepi ponavadi dolgoročni, prinašajo koristi dalj časa, nakup emisijskih kuponov pa ne.
Je možno, da bo strošek še višji od 80 milijonov?
> Treba je biti realen. V prejšnjem operativnem programu se je več kot polovica domačih ukrepov za zmanjševanje izpustov izvajala nezadovoljivo. Pri tokratnem programu računamo, da bomo vse izvajali v skladu z načrti. Če jih ne bomo, je ta številka lahko tudi večja. Lahko pa se tudi zgodi, da v naslednjih letih naraste cena kuponov za izpust. Bolj se bo približevalo leto 2012, več držav se bo »reševalo« z nakupi kuponov.
Kaj je glavni razlog za slabo izpolnjevanje zavez, nezadovoljivo izvajanje domačih ukrepov v preteklih letih?
> Operativni programi žal niso predpisi, kar posledično pomeni, da za neizpolnjevanje niso predvidene sankcije, inšpekcijski nadzor, s tem pa tudi ni velikega zagona za dosledno izvajanje in je nanje nekoliko laže »pozabiti«. Prav tako pa se je še pred nekaj leti verjetno zdela letnica 2012 precej odmaknjena, hkrati pa je takrat kazalo, da nam bo zastavljene cilje uspelo doseči. Ni bilo mogoče vedeti, da se bo tranzitni promet v zadnjih letih povečeval čez vse meje. Prometni sektor nam je ušel iz rok.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.