13. 8. 2009 | Mladina 32
V prekršku zaradi objave na Facebooku
Ali lahko uporabnik Facebooka v zasebni objavi sploh krši volilni molk?
Uporaba socialnih spletnih omrežij je lahko tudi nevarna
© Matej Leskovšek
V začetku avgusta je eden izmed slovenskih uporabnikov Facebooka s priporočeno pošto dobil obvestilo, da je osumljen prekrška kršenja volilnega molka v času glasovanja. V obvestilu o prekršku, za katerega je postopek predlagala Policijska postaja Ljubljana Vič, so zapisali: »Očitani prekršek naj bi storili s tem, ker ste 7. junija 2009 objavili propagando v elektronskih medijih v času volilnega molka in s tem hoteli vplivati na ostale volilce, to je niste kot posameznik končali volilne kampanje v roku 24 ur pred dnevom glasovanja in s tem kršili volilni molk v času glasovanja.«
Prejemnik je za razlago policijske latovščine prosil pristojnega in ta mu je neuradno razložil, da se prekršek nanaša na zapis, ki ga je objavil na svoji strani socialnega spletnega omrežja Facebook. Uporabnik je pobrskal po arhivu in našel zapis z dneva evropskih volitev, kjer pravi, da je šel volit, in poziva vse, naj storijo enako. V ta namen je spremenil prikazno sliko, ki je namigovala na to, koga je volil, in zapisu dodal še zaporedno številko stranke. Seveda je zapis že sam po sebi nekoliko dvoumen, glavno vprašanje pa je, ali lahko sploh govorimo o kršenju volilnega molka oziroma o objavljanju propagande v elektronskih medijih, če je profil uporabnika zaklenjen, torej dostopen samo njegovim prijateljem.
Iz urada informacijske pooblaščenke so sporočili, da sicer niso pristojni za presojanje kršitev volilnega molka, opozarjajo pa, da se je »treba zavedati, da so na Facebooku objavljeni podatki dostopni celotnemu krogu uporabnikov, ki jim posameznik dovoli vpogled v svoj profil. Prav je, da vemo, da se z večanjem kroga prijateljev manjša stopnja zasebnosti, ki jo še lahko pričakujemo.« Sicer pa je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar razložila, da gre v omenjenem primeru za zasebno komunikacijo, saj je uporabnik svoj profil zaprl, tako da ga lahko vidijo le njegovi prijatelji. Pri tem je vseeno, ali je teh prijateljev pet ali pa 633, kolikor jih je lahko prebralo uporabnikov zapis. »V tem primeru gre za zasebno interno komunikacijo in s tem za zasebno pravno razmerje, v katerega se ne more vmešavati država. Objaviti nekaj na zaprtem profilu je, kot da bi ta uporabnik na dan volitev tem prijateljem telefoniral,« meni Pirc Musarjeva, zraven pa opozarja, da je stvar povsem drugačna, če gre za odprt, javni profil na Facebooku, ki nagovarja neznano število ljudi.
Po zakonu o volilni in referendumski kampanji naj bi bila objava statusa na zaprtem Facebookovem profilu očitno enaka propagandi v elektronskih medijih, kršitelju posamezniku pa je zagrožena globa od 120 do 200 evrov. Omenjeni uporabnik je že napovedal pritožbo, zanimivo pa bo predvsem tolmačenje vloge Facebooka pri kršenju volilnega molka.
Sicer pa je inšpektorat za notranje zadeve od lanskih parlamentarnih volitev do letošnjega avgusta prejel 30 prijav, ki so se nanašale na kršenje zakona o volilni in referendumski kampanji, in v 25 primerih izrekel tudi globo ali opomin. Z inšpektorata so sporočili, da so najpogosteje prijavljeni posamezniki, ki uničujejo ali prelepljajo volilne plakate. Preganjanje uporabnikov Facebooka pa je očitno povsem nova praksa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.