Razočarani delavci zasedajo podjetja

Delavci po svetu, ki ostanejo brez službe, iz obupa zasedajo tovarne, grozijo z razstrelitvijo, ugrabljajo menedžerje

V Južni Koreji je 600 odpuščenih delavcev dva meseca zasedalo tovarno avtomobilov Ssangyong v kraju Pyeongtaek približno 70 kilometrov južno od Seula. Delavci so od vodilnih mož zahtevali pogovor o načrtih za prestrukturiranje podjetja in o množičnem odpuščanju. Družba Ssangyong je v 51-odstotni lasti kitajske družbe SAIC Motor Corp. Aprila so se lastniki odločili, da bodo odpustili 36 odstotkov zaposlenih. Stavkajoče delavce so s protesti podpirali tudi drugi prebivalci kraja. Prejšnji teden so se delavci in vodstvo tovarne dogovorili za milejši način odpuščanja.
V Franciji so julija zaposleni v tovarni New Fabris južno od Toursa, kjer proizvajajo dele za avtomobile, zagrozili, da bodo razstrelili tovarno, ki so jo zaprli, ker sta proizvajalca avtomobilov Renault in PSA Peugeot nenapovedano občutno zmanjšala naročila. Junija je gospodarsko sodišče v Lyonu izdalo odločbo o likvidaciji, na cesti je ostalo 366 delavcev. Z grožnjo z razstrelitvijo - sindikat je pred tovarno namestil 19 posod s plinom - so zahtevali izplačilo po 30 tisoč evrov odpravnine. Konec julija so se s posredovanjem vlade dogovorili, da vsak dobi 12 tisoč evrov.
Enako grožnjo so sredi julija uporabili zaposleni v družbi Nortel pri Parizu, ki so zaradi zaprtja tovarne prav tako izgubili zaposlitev. Delavci so kasneje priznali, da so bile plinske bombe prazne, z grožnjo z razstrelitvijo so hoteli na svoje težave le opozoriti vlado in medije. V Nortelu je zaradi stečaja ostalo brez službe 480 ljudi, s stavko pa zahtevajo izplačilo odpravnine v višini 100 tisoč evrov za vsakega. Odpuščeni delavci v družbi JLG pri Bordeauxu so prav tako zagrozili z razstrelitvijo tovarne, ker jim niso hoteli izplačati odpravnine. Delavci pravijo, da so njihove grožnje z razstrelitvijo tovarn tudi opozorilo sindikatom, da ne naredijo dovolj za svoje članstvo, ko je še čas. Francoski sindikati so v zadnjih 30 letih izgubili dve tretjini članov. Bernard Vivier, socialni svetovalec krščanskega sindikata CFTC, pa delavce opozarja, da uničevanje sredstev za delo ni v skladu s sindikalnim duhom. Sindikati po njegovih besedah protestov delavcev ne podpirajo, ko ugotovijo, da se stečaju oziroma zaprtju tovarne ni mogoče izogniti.
Grožnja z razstrelitvijo tovarn v Franciji ni novost. Leta 2001 so delavci recimo zažgali tovarno Moulinex, leta 2000 so delavci tovarne Cellatex-Werker v reko spustili žveplovo kislino. Kljub krizi sociologi jeseni ne pričakujejo množičnih požigov in groženj z razstrelitvami tovarn, ker se je večina zaposlenih vdala v usodo.
Spomladi so francoski menedžerji, ki so pripravljali načrte za odpuščanje zaposlenih, hodili v službo z dodatno malico, zobno pasto in ščetko. Tako so se pripravili, če bi jih nezadovoljni zaposleni ugrabili oziroma zadržali v službi. Na voljo so imeli tudi svetovanje, kako naj se vedejo, če bi jih zaposleni ugrabili. A za ugrabitve so se delavci odločili le v nekaj primerih. Ugrabitev so doživeli menedžerji družbe Faurecia, največjega francoskega proizvajalca avtomobilskih delov. Izpustili so jih še isti dan malo pred polnočjo. Luca Rousseleta, direktorja družbe 3M, so konec marca zaprli v pisarno za tri dni. Štirje menedžerji proizvajalca lepil Scapa so bili v pisarni zaprti vso noč. Vsi ugrabljeni menedžerji so lahko odšli domov šele, ko so zaposlenim obljubili, da jim bodo zagotovili višje odpravnine in se vnovič začeli pogajati o zmanjšanju števila zaposlenih. Predsednik Nicolas Sarkozy, ki teh ugrabitev menedžerjev ni podprl in je od zaposlenih zahteval, naj tega ne počnejo več, je prejel anonimno pošiljko, v kateri je bila krogla. Francozi so ugrabitve menedžerjev podpirali.
Vodja sindikata Bernard Thibault je dejal, da so zaposleni z ugrabitvami zgolj opozarjali na svojo stisko. S tem so tudi opozarjali, da si menedžerji še vedno izplačujejo visoke nagrade in plače, to pomeni, da se niso pripravljeni odreči življenju na veliki nogi in deliti usode z zaposlenimi, ki živijo vse slabše. Policisti pojasnjujejo, da je v Franciji zadržanje šefa tehnično gledano ugrabitev, ni pa prestopek. Policija zelo redko posreduje, ker je prepričana, da bi s tem samo prilivala olja na ogenj, zaposleni bi lahko začeli tudi uničevati tovarne. Bolje je počakati, da se sindikati in ugrabljeni menedžerji sami dogovorijo za rešitev. Maurice Lévy, predsednik uprave oglaševalske družbe Publicis Group, je povedal, da ima francoska kultura ugrabitve v genih. V preteklosti so se vrstili kmečki punti proti gospodarjem, danes je drugače zgolj to, da so gospodarji predsedniki uprav.
Antoine Lyon-Caen, profesor delovnega prava na univerzi Paris-Nanterre, razlaga, da je zasedba delovnih mest tradicionalen način protesta v Franciji, s tem zaposleni pokažejo, da je tovarna tudi njihova. Jean Kaspar, nekdanji vodja sindikata CFDT, pa pravi, da se ljudje odločajo za skrajne ukrepe, ko ugotovijo, da so pogajanja neučinkovita. Nasploh so ugrabitve izraz francoskega načina dogovarjanja mimo pogajanj, pri pogajanjih Francozi še precej zaostajajo za drugimi državami. Sociolog Henri Vacquin, avtor knjige Moje delavske pravice, pravi, da so Francozi že ugrabljali menedžerje v vseh sektorjih, zdaj je novo, da ugrabitve niso omejene le na en sektor, kot je bilo recimo v času velikega prestrukturiranja tekstilne industrije.
Za enako obliko protesta so se odločili tudi zaposleni na Irskem. Konec marca so zasedli tovarno avtomobilov Visteon v Belfastu, potem ko jih je uprava obvestila, da bodo ostali brez zaposlitve. Lastnik družbe Visteon je bil ameriški proizvajalec avtomobilov Ford. V Britanskem Newportu je konec julija 25 zaposlenih protestno zasedlo tovarno turbin za vetrnice, ker je danski lastnik čez noč napovedal zaprtje tovarne s 525 zaposlenimi, saj v Veliki Britaniji menda proda premalo vetrnic. Toda vlada je sporočila, da ta tovarna sploh ne proizvaja vetrnic za britanski trg, ampak za ZDA, kjer so pravkar odprli novo tovarno.
Tovarne so lani in letos protestno zasedli tudi delavci v Kanadi, Argentini in ZDA. Na Kitajskem so julija delavci železarskega podjetja Tonghua menedžerja pretepli do smrti. Nezadovoljni so bili s plačami in so nasprotovali prevzemu družbe.
V ZDA je decembra lani zasedba tovarne za izdelavo oken in vrat Republic v Chicagu postala simbol stiske delavcev v državi. V ZDA takšnega protesta niso videli že vrsto let, zaradi tega se je več kot 200 delavcev tovarne Republic balo, da jih bodo zaradi zasedbe tovarne poslali v zapor. A namesto tega so bili deležni podpore novoizvoljenega predsednika Baracka Obame, guvernerja Illinoisa Roda Blagojevicha, pa tudi legendarnega borca za pravice temnopoltih Jesseja Jacksona. Iz Nemčije o protestnih zasedbah tovarn ne poročajo, sindikati tej obliki protesta niso naklonjeni. Edini tak protest so imeli leta 2007, ko so zaposleni zasedli tovarno koles Bike Systems v Thüringenu in sami na lastno pest nekaj časa nadaljevali proizvodnjo, ki sta jo lastnik in uprava ustavila, saj sta se odločila tovarno zapreti.
V Sloveniji se zaposleni in sindikati za takšno obliko protesta prav tako (še) niso odločili. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in vodje drugih sindikatov od časa do časa pripeljejo nekaj avtobusov ljudi pred vladno palačo ali državni zbor, nikoli pa ne protestirajo pred pisarnami direktorjev, ki podjetja zavozijo, in lastnikov, ki jih izčrpavajo, nikoli ne vedo ničesar, dokler ni vsem znano vse. Slovenske sindikalne centrale od časa do časa predstavnike sindikata v podjetjih pripeljejo demonstrirat v Ljubljano in z megafonom v roki izvajajo pritisk na politiko, očitno pa ne znajo organizirati sindikatov in zaposlenih v podjetjih, ki jim zaradi izčrpavanja finančnih holdingov grozi stečaj, ampak pričakujejo, da bo s »pohlepnimi kapitalisti« obračunala politika. Dokler bodo zaposleni hodili v službo s sklonjenimi glavami in sindikati molčali, bodo »sostorilci« pri izčrpavanju in hiranju podjetij, soodgovorni zanj skupaj s »tajkuni«.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči