20. 8. 2009 | Mladina 33
Križana gora!
Visokogorska znamenja brez nadzora ...
Mrzli vrh nad Tolminom
© Toni Dugorepec
Ob zadnje tedne zelo živahni razpravi o tem, ali naj na Triglavu stoji izvirni Aljažev stolp ali replika, se poraja tudi vprašanje, kako je nasploh s postavljanjem takih in drugačnih spominskih, alpinističnih, verskih in drugih znamenj po višjih in nižjih slovenskih vršacih in poteh nanje. Gre za pomembno temo, saj si ob simbolih na vrhu nekateri obetajo politične točke. Navsezadnje je ob vprašanju o prihodnosti Aljaževega stolpa na vrh Slovenije splezal celo prvak opozicije Janez Janša.
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor gradbeno dovoljenje za znamenja ni potrebno, ko gre »za enostavne objekte ..., če kip oz. spomenik ni višji od 5 m, njegova tlorisna površina pa ne večja od 20 m2 ...«. Seveda pri tem ne smejo ovirati splošne rabe na javnih površinah, na zasebnih pa mora obstajati lastninska pravica ali pravica gradnje na tuji zemlji.
Najrazličnejših znamenj je iz dneva v dan več. To priznava tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar: »Obeležij je nešteto. In to že na vsakemu vrhu, v stenah, celo skoraj na vsakem kuclju že. Če greš na Triglav, je s spominskimi ploščami tlakovana skoraj že vsa pot. Mi ves čas apeliramo, naj se tem obeležjem namenijo skupna mesta v dolini. Znotraj planinske zveze smo sprejeli tudi sklep, da se na planinskih vrhovih ne postavljajo nikakršna znamenja, razen skrinjice z žigom in knjigo za vpis. To pa zato, da ne bi ravno na vrhovih postavljali obeležij, ki delijo ljudi. Izjema so seveda obeležja iz davnine, ki so tam že od nekdaj. Če si jih seveda želijo domačini. Po mojem osebnem mnenju pa razna obeležja sploh ne sodijo na vrhove gora, tam naj ne bo mitingov, pač pa čim več miru.«
Planinska zveza ne razpolaga s podatki o številu in vrsti gorskih znamenj, saj zveza nima v lasti gorskih vrhov in zemljišč, po katerih potekajo gorske poti, in torej tudi pri postavljanju znamenj nima besede. Kar nekaj visokogorskih zemljišč pa je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kjer pravijo, da so v zadnjih petih letih prejeli 12 prošenj za soglasje za postavitev znamenj, med katerimi so označevalne table, ki opozarjajo na naravne lepote, tematske table, spominske plošče, učne poti, razgledni stolp in »postavitev križevega pota v Kočevju in postavitev oltarja pod Krenom v spomin na povojne poboje«.
Ker se je ob vprašanju Aljaževega stolpa najbolj angažirala desnica na čelu z Janšo, ki se je pred več kot desetletjem že zavzel za križ na Škrlatici, nas je zanimalo, koliko je v gorah verskih znamenj, torej gorskih križev. Na tiskovnem uradu slovenske škofovske konference tega podatka nimajo. Tudi pri katoliškem časniku Družina, ki vsako leto objavi urnik rednega nedeljskega bogoslužja v gorskih krajih, pojasnjujejo, da se projekta popisa gorskih verskih znamenj niso nikoli lotili.
Bolj znani križi na vrhu slovenskih gora strojijo sicer na Mangartu, Škrlatici, Storžiču, precej jih je tudi v Savinjskih Alpah in na obmejnih območjih ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.