20. 8. 2009 | Mladina 33 | Politika
(Ne)odvisno raziskovanje
Nasprotniki gensko spremenjenih rastlin že dolgo opozarjajo, da vpliv teh rastlin na okolje in zdravje ni neodvisno raziskan. Zdaj se je na njihovo stran postavila ugledna znanstvena revija.
Demonstracije proti gensko spremenjenim organizmom v Ljubljani, 21. maja
© Borut Krajnc
»Ali semenarska podjetja nadzorujejo raziskave gensko spremenjenih rastlin?« se sprašujejo uredniki v komentarju, objavljenem v avgustovski številki ugledne znanstvene revije Scientific American. »Znanstveniki morajo korporacije prositi za dovoljenje, preden objavijo ugotovitve neodvisnih raziskav. To oviro je treba odstraniti«, se glasi podnaslov. Kot pišejo uredniki, mora vsak kupec gensko spremenjenih semen ob nakupu podpisati pogodbo, s katero sprejema omejitve glede ravnanja z njimi. Te pogodbe naj bi bile nujne zaradi varovanja intelektualne lastnine in upravičeno prepovedujejo »kopiranje« genske zasnove, ki daje semenom unikatne lastnosti. »Vendar gredo agrotehnološka podjetja, kot so Monsanto, Pioneer in Syngenta, še dlje. Njihove pogodbe že desetletje jasno prepovedujejo uporabo semen za kakršnekoli neodvisne raziskave. Zaradi grožnje s tožbo znanstveniki ne smejo raziskovati, pod kakšnimi pogoji semena uspevajo in pod kakšnim propadejo. Ne smejo primerjati semen ene družbe s semeni druge. In morda najpomembneje, ne smejo raziskati, ali imajo gensko spremenjene rastline neželene stranske učinke na okolje,« so zapisali v reviji Scientific American. To sicer ne pomeni, da nihče ne objavlja izsledkov raziskav na to temo, vendar so objavljene zgolj ugotovitve raziskav, ki dobijo privoljenje industrije, ki se ukvarja z genskim spreminjanjem, še pišejo. Članek navaja tudi pismo entomologa (preučevalca žuželk) dr. Elsona J. Shieldsa z univerze Cornell, ki se je v imenu še 23 kolegov zaradi sporne prakse pritožil Ameriški agenciji za varstvo okolja (EPA).
Po mnenju strokovnjaka za genetiko dr. Marka Dolinarja z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo si Scientific American objave takega sestavka ne bi privoščil, če ne bi bilo vse zapisano res. »Osebno nisem nikoli pomislil, da bi bilo prepovedano izvajati poskuse in objavljati rezultate poskusov z gensko spremenjenimi semeni. Če je tako, se mi ne zdi prav. Res se da marsikaj - mogoče celo veliko večino tistega, kar je pomembno za okolje - ugotoviti posredno, z analizami okoljskih parametrov, ne semena oz. rastlin neposredno, vseeno pa omejitev, ki jo članek navaja, ni poštena do potrošnika. Če je kje kakšna peticija za prekinitev take prakse pri lastnikih pravic za gensko spremenjena semena, jo takoj podpišem.«
V Monsantu trditve ameriške znanstvene revije zanikajo in trdijo, da univerzitetnim raziskovalcem neprestano zagotavljajo možnost evalvacije svojih izdelkov. »Z raziskovalci sodelujemo pri reviziji raziskav, kolikor je treba, vendar imajo avtorji končno besedo pri objavljenem besedilu.« Po besedah predstavnice češke podružnice Monsanta Miluše Kusendove Dvoržakove, odgovorne za odnose s Slovenijo, so trditve revije Scientific American netočne in zavajajoče. Obstajata namreč dve pogodbi, ki ju je treba upoštevati pri ravnanju z Monsantovimi semeni. Ena, ki jo morajo podpisati kmetje in se v njej zavezati, da bodo semena uporabili za zgolj en komercialni posevek in da semen ne bodo dajali drugim, tudi ne za raziskave. Druga pa je pogodba, ki jo je Monsanto razposlal vsem univerzam in raziskovalnim ustanovam in ki začne veljati samodejno, takoj ko katerikoli znanstvenik začne raziskovati gensko spremenjena semena. Kot trdi predstavnica Monsanta, se Scientific American v svojem pisanju sklicuje na pogodbo za kmete, ki, jasno, prepoveduje raziskave, vendar so neodvisne raziskave dovoljene z drugim omenjenim sporazumom, ki ureja raziskovalno področje. Zveni logično, vendar so se nam po podrobnem pregledu »raziskovalne« pogodbe porodila nova vprašanja. Pogodba določa, da so v skladu z njo raziskave dovoljene zgolj z namenom zagotavljanja agronomskih informacij pridelovalcem poljščin, agronomski stroki in študentom, hkrati pa določa še, da je za »raziskave, katerih namen v tej pogodbi ni izrecno določen, potrebna sklenitev posebnega, ločenega dogovora z Monsantom«. Če bi torej na primer želeli raziskovati vpliv gensko spremenjenih poljščin na okolje, se zdi, da bi bila potrebna sklenitev posebnega, ločenega dogovora. Primera tega dogovora v Monsantu za zdaj niso zagotovili. Prav tako pa ni povsem jasno, katero pogodbo so imeli v mislih pri reviji Scientific American, saj na naša vprašanja niso odgovorili.
So pa očitno pritožbe in pritiski znanstvenikov že obrodili sadove. Kot je ta teden sporočilo Ameriško združenje trgovcev s semeni (ASTA), so v pogovorih že dosegli občuten napredek pri razjasnitvi in poenostavitvi postopkov, ki bodo znanstvenikom omogočali nemotene in neodvisne raziskave izdelkov iz ponudbe teh trgovcev. Do sredine septembra naj bi pripravili seznam načel, ki bi jih morala pri omogočanju neodvisnih raziskav spoštovati vsa semenarska podjetja.
Pa vendar, glede na to, da naj bi praksa zaviranja neodvisnih raziskav obstajala že dalj časa, kaj pisanje revije Scientific American lahko pomeni za varnost gensko spremenjene hrane? Za evropske potrošnike, če gre soditi po odgovoru Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), nič posebnega. EFSA se pri razsojanju o tem, ali je neka sorta gensko spremenjene poljščine varna za gojenje in uživanje, ne zanaša na neodvisne raziskave, temveč dokazno breme nosi proizvajalec. Kot je razložil Ian Palombi, morajo podjetja sama opraviti potrebne raziskave, natanko po postopkih, ki jih predpiše EFSA, in nato predložiti vse zahtevane podatke, ki omogočajo ustrezno presojo. »Če EFSA presodi, da poslani podatki niso zadostni za celovito oceno tveganja, dokumentacijo vrne prijavitelju in zahteva dopolnitev. To se zgodi v 95 odstotkih primerov,« pravi Palombi. Kljub temu se seveda postavlja vprašanje, ali je prijaviteljem, katerih želja je čimprejšnja odobritev njihovega izdelka, res do tega, da bi razkrili vse, tudi potencialno kočljive podatke, vendar Palombi vztraja, da je postopek raziskav in pridobivanja podatkov tako natančno določen, pridobljeni podatki pa tako natančno pregledani, da razloga za skrb ni.
Tudi dr. Dolinar kljub pisanju revije Scientific American ne vidi pretiranega razloga za skrb. »Po mojem samo to, da naj bi glede na pogodbe proizvajalci odobravali raziskave, narejene z njihovimi semeni, ne vpliva na varnost GSR, saj imamo glede varnosti dovolj posrednih rezultatov, v veliki večini pozitivno prakso uporabe in rezultate, opravljene (očitno) s soglasjem proizvajalcev, a v laboratorijih zunaj podjetij, ki so semena razvila. Če bi bilo več indicev, da raziskave, opravljene z GSR znanih proizvajalcev, kažejo na njihov škodljiv učinek, bi se verjetno upor znanstvenikov zgodil že prej.« Po njegovem bi bilo zanimivo izvedeti, kaj takega so entomologi ugotovili, da jim proizvajalci ne dovolijo objaviti rezultatov. Seveda smo to vprašanje naslovili na dr. Elsona Shieldsa, vendar nam odgovora ni uspelo dobiti, tudi njegov telefon je zvonil v prazno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.