20. 8. 2009 | Mladina 33 | Družba
Sotočje časov, prostorov in družbenih oblik
Pogovor z Miho Kozorogom, dolgoletnim organizatorjem festivala Sajeta in glasbenim navdušencem
Miha Kozorog (desno) z domačim eksperimentalnim duom Orton in legendarnim krautrock pionirjem Moebiusom.
Čeprav se je na Slovenskem v poosamosvojitvenih letih razvilo zavidanja vredno število poletnih glasbenih festivalov, je le malo takšnih, ki program oblikujejo premišljeno, z veliko zanesenjaštva in opazno naklonjenostjo ali celo ljubeznijo do glasbe nastopajočih. Eksplozija glasbenih festivalov po Sloveniji, še posebej tistih zunaj večjih urbanih središč, je naravnost osupljiva. Edina težava je v tem, da številni med temi festivali nastajajo brez premišljenih ali strokovnih programskih usmeritev, to pa iz njih najpogosteje naredi zmešnjavo nastopajočih izvajalcev in hedonistično razpoloženih obiskovalcev. Tako se iz leta v leto ustanavljajo, ponavljajo ali ugašajo različne vaške veselice, ki v programu nimajo začrtanih nobenih razvojnih smernic, njihovi organizatorji pa vztrajajo pri šundovskem, poneumljajočem glasbenem programu.
Eden izmed redkih festivalov, ki so letos že desetič korektno izpeljali program, je Kreativni tabor Sajeta v Tolminu. Sajeta je festival, ki je ob koncu devetdesetih let nastal kot sklop delavnic, poleg njih pa je kmalu začel razvijati nekoliko drugačen glasbeni program, kot smo ga bili dotlej vajeni v Sloveniji. Zanesenjaški organizatorji so na oder Sajete začeli vabiti izvajalce, ki prestopajo žanrske omejitve, in predstavljati glasbene inovatorje v elektroniki, jazzu in sodobni improvizirani godbi, etnu, eksperimentalni glasbi in drugih žanrsko nedoločljivih glasbenih zvrsteh.
Nastopi takšnih glasbenih izvajalcev pridejo močno do izraza v pravljičnem okolju sotočja Tolminke in Soče, kjer festival poteka. Vsakoletno enotedensko druženje ni omejeno zgolj na večerno obiskovanje koncertov, saj čez dan potekajo organizirane ustvarjalne delavnice, kjer obiskovalci lahko izpopolnijo svoje glasbene, kiparske, filmske in številne druge umetniške spretnosti. Poleg vsega tega je obiskovalcem na voljo tudi priložnostni kamp v gozdičku nad prizoriščem, to pa čudovitemu okolju doda izrazito dopustniško noto.
V preteklih desetih letih je festival obiskalo zavidanja vredno število vrhunskih glasbenikov, dovolj je, če omenimo nepozabne nastope Christiana Fenesza, Alexandra Balanescuja, Zlatka Kaučiča, Roedeliusa, Moebiusa, Trevorja Wattsa, Petra Brötzmanna in številnih drugih. Festival, poimenovan po tamkajšnjem mitološkem in mističnem bitju, ki ga doslej še ni nihče videl - Sajeti -, je letos praznoval jubilej, desetletnico, ki jo je primerno zaznamoval s številnimi nastopi in delavnicami. O Sajetinem jubileju, fenomenu festivalov, Tolminu in organizatorskih težavah smo se pogovarjali z Miho Kozorogom, dolgoletnim vodjo projekta Sajeta.
Kreativni tabor Sajeta precej izstopa iz povprečja slovenskih festivalov. Kakšen naj bi bil namen Sajete?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.