Peter Petrovčič

27. 8. 2009  |  Mladina 34  |  Politika

Delo v škodo skupnosti?

Kako je bila dejansko odpravljena alternativna kazenska sankcija »delo v korist skupnosti«

Lovro Šturm in Robert Marolt še v času, ko sta kot minister in državni sekretar, vodila pravosodno ministrstvo.

Lovro Šturm in Robert Marolt še v času, ko sta kot minister in državni sekretar, vodila pravosodno ministrstvo.
© Borut Krajnc

Od novembra lani lahko načeloma skoraj tri četrtine vseh obsojenih oseb po zakonu uporabi možnost izreka alternativne kazenske sankcije 'delo v korist skupnosti' oziroma 'družbeno koristno delo'. Ta bi teoretično lahko prepolovila število zaprtih oseb. Pred kratkim pa je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij predstavila novo najvišjo številko oseb na prestajanju kazni zapora in s tem novo najvišjo številko prezasedenosti slovenskih zaporov, ki so zdaj 130-odstotno zasedeni.
Do nedavna je veljalo, da lahko obsojenec zaprosi, sodišče pa odredi alternativno sankcijo 'delo v korist skupnosti' pravnomočno obsojenim osebam na do tri mesece zapora. Od sprejetja novega kazenskega zakonika (KZ-1) in spremembe zakona o izvrševanju kazenskih sankcij 1. novembra lani pa ta možnost obstaja za pravnomočno obsojene na do dveh let in tako pride v poštev pri večini obsojencev. A hkrati od zakonske spremembe družbeno koristno delo namesto zaporne kazni ali kazni za prekršek ni mogoče. Ta zaporu alternativna sankcija je sicer vedno bila nekako sankcija v krču, v razvoju. Ker gre za možnost in ne obveznost uporabe na strani sodnikov, lahko širšo uporabo sankcije prinese zgolj čas, torej se razvije prek sodne prakse. Dejstvo je tudi, da je doslej nobena politična opcija ni posebej propagirala, niti posebej izpostavljala. Gre pač za sankcijo, pri kateri je obsojeni na zaporno kazen, namesto da bi bil zaprt, med ljudmi in opravlja dela, ki smo jim nekdaj rekli javna dela. To precejšnjemu delu volivcev ni všeč, zato si političnih točk s preferiranjem te sankcije pred kaznijo zapora pač ni mogoče pridobiti. Kljub naštetemu pa bi vendar v zadnjih desetih mesecih pričakovali znatno povečanje uporabe te nadomestne sankcije, saj se je krog upravičencev za vložitev prošnje za pretvorbo kazni občutno povečal z obsojenih na do tri mesece zapora na vse obsojene do dveh let zapora. Podatki pa so ravno nasprotni.
V letu 2008 so centri za socialno delo izvršili 800 nadomestnih kazni družbeno koristnega dela in poleg tega dobili še 2342 predlogov ter tako skupaj obravnavali 3142 zadev. Od 1. novembra pa do danes bi morali izvršiti že 700 primerov, ki pa so na čakanju. Tisti, ki naj bi s to sankcijo nadomestili kazen zaradi prekrška, z velikim veseljem čakajo na izvršitev, saj bo mnogim postopek za plačilo globe v tem času zastaral in jim sploh ne bo treba delati v korist skupnosti. Tisti, ki pa so jim sodišča že v obsodbi določila to nadomestno kazen, pa šteje vsak dan, saj bodo morali v zapor, če se sistem izvrševanja družbeno koristnega dela v kratkem ne vzpostavi. V še veliko bolj neugodnem položaju pa je množica zaprtih s kaznijo zapora do dveh let, ki imajo zdaj pravico nadomestitve izrečene kazni s to sankcijo. Teh in posledično tudi predlogov za pretvorbo zaporne kazni v alternativno je iz dneva v dan več, začetek ponovnega izvrševanja te sankcije pa čakajo v zaporu.

Maroltov manever

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.