Zadnji zakon o izbrisanih

Na notranjem ministrstvu so spisali zakon, po katerem si bodo lahko status uredili izbrisani

Kmalu bosta minili dve desetletji ...

Kmalu bosta minili dve desetletji ...
© Borut Krajnc

Verjetno zadnji zakon o izbrisanih, ki se je napovedoval vse od nastopa nove oblasti, bo šel v koalicijsko usklajevanje naslednji teden. Gre za zakon, ki prinaša pogoje za ureditev statusa okoli 12 tisoč izbrisanim in njihovim potomcem, ki doslej statusa zaradi različnih okoliščin niso uredili. Pridobljeni status bo veljal za nazaj in za naprej, socialne pravice bo treba urejevati naknadno, pridobljeni status ne bo dokazilo za pridobitev državljanstva, o odškodninah zakon ne govori ... Zakon se sicer le malo in nebistveno razlikuje od odločbe ustavnega sodišča, da bi ustavni sodniki kar se da lahke vesti desnici odrekli pravico do referenduma, ki ga po zakonu o materiji, o kateri je ustavno sodišče že odločilo, pač ne more biti.
Če je MNZ pod vodstvom Bohinca izdal dopolnilne odločbe o ureditvi statusa v bistvu le najbolj nespornim izbrisanim, potem je MNZ zdaj to delo končalo in izdalo še 2362 dopolnilnih odločb, nerešenih ostaja le še 46 zadev. Novi zakon pa govori o treh skupinah izbrisanih, ki jim v osemnajstih letih še ni uspelo urediti statusa. Prva skupina so tisti, ki imajo slovensko državljanstvo, ne pa urejenega statusa za nazaj. Pogoj za ureditev statusa bo zgolj prošnja. Druga so otroci, ki so se rodili dvema ali enemu izbrisanemu staršu v Sloveniji. Tudi ti si bodo status uredili zgolj s prošnjo. V tretjo, najbolj raznovrstno in posledično najbolj zapleteno skupino pa sodijo izbrisani brez statusa, ki živijo v Sloveniji ali v tujini. Ti bodo za pridobitev statusa morali dokazovati t. i. »pojem dejanskega življenja«. Tisti, ki so bili v Sloveniji odsotni vmes manj kot leto dni, z urejanjem statusa ne bodo imeli problema. Če je odsotnost trajala od enega do pet let, bo izbrisani moral dokazati, da je bil prisiljen Slovenijo zapustiti zaradi posledic izbrisa. Vsi dlje časa odsotni bodo poleg tega morali dokazati tudi, da so se poskušali vrniti, a jim to ni uspelo. Vsi pa bodo oproščeni plačila upravnih taks, povezanih s tem postopkom.
Izbrisani, ki si bodo pridobili status, si ga bodo morali urediti v roku enega leta. To pomeni, da si bodo v Sloveniji kot tujci dobili pravico do stalnega bivališča, za ureditev naslova pa bodo imeli leto dni časa. Če tega ne bodo storili, jim bo status odvzet. S pridobljenim dovoljenjem za stalno bivanje za nazaj pa ne bo mogoče vložiti prošnje za državljanstvo, razen seveda za tiste izbrisane, ki so dejansko ves čas bivali v Sloveniji in so tako dejansko »enakovredni« vsem drugim tujcem.
Na ministrstvu zaradi očitnega logističnega problema niso preverjali, koliko točno je izbrisanih v tej najbolj kompleksni tretji skupini. So pa po nekaterih podatkih v BiH in Srbiji nekatere agencije že zavohale priložnost za zaslužek - v zameno za plačilo ponujajo pomoč pri postopku pridobivanja dovoljenja za stalno prebivanje v evropski Sloveniji. Zakon bo sicer veljal tri leta, potem pa statusa verjetno nikoli več ne bo mogoče urediti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.