Borut Mekina

 |  Mladina 35  |  Politika

Vsi prebivalci na USB-ključku SDS?

SDS trdi, da je do osebnih podatkov prišla prek svojih članov. A res?

Ovojnica s propagandnim gradivom SDS, ki ga je prejela Sonja Glahn. Na notranjem ministrstvu potrjujejo, da takšen zapis naslova stalnega prebivališča vodijo v registru stalnega prebivalstva.

Ovojnica s propagandnim gradivom SDS, ki ga je prejela Sonja Glahn. Na notranjem ministrstvu potrjujejo, da takšen zapis naslova stalnega prebivališča vodijo v registru stalnega prebivalstva.

V Sloveniji Sonje Glahn ne pozna tako rekoč nihče. Oziroma le malokdo, čeprav je tukaj preživela večino svojega življenja. Zato obstaja popolnoma razumljiv razlog. Pred nekaj leti se je Sonja Glahn poročila v Nemčijo, spremenila priimek in se preselila na naslov, ki ga je brez dobrega poznavanja nemškega jezika, njegovih preglasov in besednih zlepljenk težko prav zapisati. Sonja Glahn je denimo naročnica Mladine. A Mladina dejansko njen naslov zapisuje z manjšo napako, kar ni prav težko. Ime ceste, na kateri živi, se zapiše »Am Böckenbusch« in je v »Bergisch Gladbachu«, toda poštar razume tudi, če kdo napiše »Am Boeckenbusch«, »Am Beckenbusch«, morda zgolj »Beckenbusch« ali pa kar BECKENBUSCH. Isto velja za kraj: lahko je »Bergisch Gladbach«, lahko pa je tudi »Bergisch-Gladbach«, z vezajem. Bergisch Gladbach pač ni Kranj. Še »Vrhovlje pri Kojskem« se z njim ne more kosati.
Njen slovnično pravilni in uradni naslov v Sloveniji pravzaprav pozna le še država, saj jo je Sonja Glahn pred nekaj leti uradno obvestila o spremembi stalnega prebivališča. Zato je Sonja Glahn, ko je pred državnozborskimi volitvami leta 2008 dobila na dom propagandno gradivo stranke SDS, takoj pomislila, od kod naj bi stranka imela njene osebne podatke. Njen naslov, njeno ime in ime kraja so bili namreč zapisani točno tako, kot jih zapisuje tudi državna volilna komisija, ki ji na dom pošilja volilno gradivo. Oblikovno in slovnično sta bila oba naslova enaka. Kot še mnoge druge v tujini živeče državljane Slovenije jo je razburila zgolj misel na to, da je ena najpomembnejših strank v Sloveniji - poleg NSi, ki je ravnala enako - prišla do njenih osebnih podatkov z zlorabo javnih evidenc.
Pa je to mogoče? Ovojnico z naslovom, kot ga je zapisala SDS, smo poslali na notranje ministrstvo z vprašanjem, ali lahko preverijo, če se zapisani osebni podatki Sonje Glahn oblikovno in slovnično ujemajo s podatki v njihovi evidenci. Z ministrstva so odgovorili, da identičnosti naslova zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo potrditi. So pa pojasnili, da je zapisani naslov »v vsebinskem smislu napisan tako, da vsebuje vse potrebne sestavine naslova v tujini, takšen zapis naslova stalnega prebivališča pa se vodi pri posamezniku tudi v registru stalnega prebivalstva«. Precej verjetno je torej, da je SDS do osebnih podatkov Sonje Glahn in morda tudi drugih prišla z zlorabo uradnih evidenc.
Morda bi SDS do njenih osebnih podatkov še najlaže prišla prek tiskarne, ki je naslove tiskala, ali pa ob pomoči volilnih imenikov. Kot pojasnjuje Marko Golobič iz državne volilne komisije, pred vsakimi volitvami na notranjem ministrstvu, v direktoratu za upravne notranje zadeve, pripravijo datoteko z osebnimi podatki vseh volilnih upravičencev. Te osebne podatke morajo nato po upravnih enotah in tudi na konzularnih predstavništvih razgrniti javnosti. Toda razgrnitev teh podatkov še ne pomeni, da jih lahko neka stranka, denimo SDS, fotokopira ali prenese na USB-ključek. »Namen razgrnitve volilnega imenika je preverjanje točnosti podatkov,« pojasnjuje informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. »Če poenostavim, da lahko vsak sosed opozori volilno komisijo na, denimo, nekoga, ki je ravnokar preminil. Namen razgrnitve volilnega imenika gotovo ni pridobivanje podatkov za neposredno politično trženje,« pojasnjuje.
Sonja Glahn se je torej pritožila informacijski pooblaščenki, in ker SDS ni mogla dokazati, od kod je pridobila njene osebne podatke - stranka trdi, da je osebne podatke naslovnikov dobila prek svojega članstva -, je informacijska pooblaščenka SDS oglobila. Znano je, da je morala stranka plačati 4170 evrov kazni, predsednik Janez Janša, ki je za dejanja stranke objektivno odgovoren, pa 830 evrov.
Toda zgodba se tukaj še ne konča. Kljub posredovanju informacijske pooblaščenke je Sonja Glahn pred tednom zgroženo ugotovila, da je v Sloveniji s pritožbo zaradi kršenja zakona o varstvu osebnih podatkov dosegla ravno nasprotno: svoje osebne podatke, naslov in kraj bivanja si je po novem, kot tudi vsa javnost, lahko ogledovala po televiziji. Informacijska pooblaščenka mora namreč v plačilnem nalogu zapisati, kateri osebni podatek je predmet kršitve. »Če tega ne storimo, je naša odločba neizvršljiva,« pojasnjuje Musarjeva. Če bi denimo Musarjeva odkrila, da je neka medicinska sestra odnesla domov zdravniške izvide Janeza Janše, bi to morala zapisati v plačilnem nalogu. A če bi nato medicinska sestra plačilni nalog kar objavila, bi s tem hudo prekršila zakon o varstvu osebnih podatkov, razlaga Musarjeva.
Isto sedaj počne SDS. Že drugič je v skladu z odločbo informacijske pooblaščenke osebne podatke prizadetih zbrisala s spletne strani, hkrati pa je objavila odločbo pooblaščenke, v kateri so ti osebni podatki navedeni. In sicer zato, ker želi, »da je delo nadzornikov, kot je informacijski pooblaščenec, javno in podvrženo presoji odgovornih državljank in državljanov«. Po vsej verjetnosti bo spet dobila plačilni nalog. Doslej so v SDS o tem zapisali, da je v ozadju zarota »podpornikov Zares«, ki poskušajo »finančno uničiti največjo opozicijsko stranko«.
Sonja Glahn pa je minuli petek SDS poslala zahtevo (e-sporočilo), da njene osebne podatke umakne s spletne strani. Pravi, da odgovora ni prejela. Za povrh tudi odvetniki Sonje Glahn nočejo ščititi. Ko je prejšnji teden poskušala najeti odvetnika, da bi vsaj z začasno odredbo dosegel prepoved objavljanja njenih podatkov, je sodelovanje odklonil z argumentom, da bi mu primer lahko poslovno škodil, drug odvetnik pa ji je sporočil, da je prezaseden. Iz SDS pojasnjujejo, da na njihovem glavnem tajništvu s takšno prošnjo niso seznanjeni. Dokumenti informacijske pooblaščenke, ki jih objavljajo, pa so po njihovi razlagi javni.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.