10. 9. 2009 | Mladina 36
Nad novinarje po Miloševićevo
Novi zakon o obveščanju grozi medijem z uničujočimi kaznimi
Se vrača duh Miloševića?
© Arhiv Mladine
Konec avgusta je srbski parlament z zelo tesno večino sprejel zakon o obveščanju, ki lahko hitro pokoplje kakšen medij. Predlagala ga je koalicijska stranka G17 plus, njen predsednik Mlađan Dinkić pa je prepričan, da z njim Srbija dobiva »evropske standarde«, saj naj bi onemogočil zviševanje naklade z objavljanjem laži in s senzacionalističnim pisanjem. Po novem bodo »mediji še lahko zapisali, da neki minister slabo opravlja svoje delo, ne bodo pa smeli pred razsodbo sodišča zapisati, da je minister ubil človeka, kaj ukradel ali da so ga zalotili pri koruptivnem dejanju,« je zapisal Dinkić na spletni strani svoje stranke. Temu pravi Dinkić »evropski standard«, vendar je njegova stranka po mnenju Ljiljane Smajlović, predsednice Združenja novinarjev Srbije, prišla na dan s tako ostrimi zakonskimi omejitvami novinarskega dela zaradi nekaterih tabloidov, »ki izvajajo kampanjo zoper predsednika G17 plus. Ta zakon je nevarno orodje v rokah oblasti, ki niti ne skriva, da želi narediti 'red' na medijskem prizorišču.«
Kazni so drakonske. Višina kazni je odvisna od števila izdanih izvodov in prihodkov od oglasov. Za kleveto ali žalitev posameznika znaša kazen od 20.000 do 200.000 evrov. Če časopis še pred obsodbo na sodišču objavi, da je posameznik storil kaznivo dejanje, lahko znaša globa od »25 odstotkov do 100 odstotkov skupne vrednosti publikacije, izročene distributerjem na dan objave informacije, in prodanega oglasnega prostora za to izdajo«. Enako velja za elektronske medije. Še višje pa so kazni za objavo spornega besedila na naslovni strani. Pri tiskanih medijih, na primer za revijo Press, bo kazen znašala od 10.000 do 40.000 evrov. Če pa bi se za tako objavo odločila srbska TV-postaja, kjer se največ oglašuje, bi bila kaznovana z denarno kaznijo od 265.000 do milijon evrov. Odgovorne osebe bodo kaznovane s plačilom od 2200 do 22.000 evrov. Dragan Bujošević, glavni in odgovorni urednik Politike, ki je skupaj s številnimi srbskimi uredniki opozarjal, da »denarne kazni ne smejo biti tako visoke, da bi omejevale svobodo medijev z uvajanjem cenzure in samocenzure,« je za radio Slobodna Evropa dejal, da njegov časopis ne bo spreminjal uredniške politike.
Sicer pa se srbske oblasti niso prvič lotile discipliniranja medijev s tako drakonskim kaznovanjem. Leta 1998 je nekaj podobnega počel že Miloševićev režim. Po mnenju Ljiljane Smajlović je razlika med obema zakonoma v tem, »da je Milošević sprejemal takšen zakon, ko je bila država v vojni, sedanja oblast v Srbiji pa vpeljuje represivni sistem, da bi rešila vlado in prestavila volitve«. Pa še ena razlika je: takrat so zakon sprejeli socialisti in radikalci, zdajšnja Socialistična stranka Srbije, sicer vladna koalicijska stranka, pa mu je nasprotovala, kajti kot je dejal njen predsednik Ivica Dačić, »se nikdar več ne bomo spustili v takšno ravnanje z mediji«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.