17. 9. 2009 | Mladina 37
Nadzorstveni deficit
Ali slovenske poslance sploh zanima, kaj kuhajo v evropskem parlamentu?
Evropska komisija je leta 2006 na pobudo svojega predsednika Joseja Manuela Barrosa nacionalne parlamente držav članic pozvala, naj predloge zakonodajnih dokumentov pred sprejetjem pregledajo in komisiji sporočijo svoje mnenje. Predvsem naj bi se osredotočili na presojo upoštevanja načela subsidiarnosti, torej ali je posamezno problematiko res najbolje urejati na ravni celotne Evropske unije ali pa so nižje ravni odločanja za to primernejše. Komisiji mnenja sicer ni treba upoštevati. Ta možnost je bila uvedena predvsem z namenom preseganja velike razlike med bruseljskimi institucijami in nacionalnimi parlamenti, kot nekakšna vaja za obdobje po sprejetju lizbonske pogodbe, ki naj bi nacionalnim parlamentom dala večjo možnost vplivanja na odločitve komisije, torej za obdobje, ko naj bi večina nacionalnih parlamentov lahko ustavila sprejemanje zakonodajnih predlogov.
Vendar so nacionalni parlamenti možnost sporočanja mnenj do zdaj izkoriščali precej različno. Kot poroča EU Observer, ki mu je uspelo pridobiti podatke Evropske komisije, je bil pri tem v minulih treh letih daleč najdejavnejši portugalski parlament, saj je v Bruselj poslal 102 mnenji, več kot petino vseh (505). Na drugem mestu se je znašel francoski senat (58), na tretjem pa zgornji dom nemškega parlamenta (48). V spodnjem delu razpredelnice so španski, romunski in malteški parlament, ki jim ni uspelo poslati niti enega mnenja, po enega so poslali parlamenti Bolgarije, Finske in Slovaške. Nato pa je že na vrsti slovenski državni zbor, ki je v treh letih zmogel dve mnenji.
Kot pojasnjuje predsednik državnega zbora Pavel Gantar, je vsak nacionalni parlament uvedel svoj sistem nadzora. Nekateri parlamenti objavljajo svoje posebno mnenje o posameznem predlogu, drugi pa objavijo dokumente svojih vlad. »V tem je po mojih informacijah tudi razlog, zakaj so takšne razlike med številom objavljenih mnenj nacionalnih parlamentov oz. zakaj tako 'majhen interes' za posredovanje mnenj slovenskega parlamenta.«
Kot pravi Gantar, bi se težko strinjal, da je zanimanje slovenskih poslancev bistveno manjše od zanimanja drugih parlamentarcev. »Dejstvo je, da je njihova dejavnost razvidna predvsem pri delu pristojnih delovnih teles, zlasti Odbora za zadeve EU. Vsekakor pa je treba spodbuditi več vsebinske razprave o predlogih Evropske komisije tudi na sejah drugih delovnih teles, ki so pristojna za posamezna področja. Verjamem, da se bo sčasoma tudi to izboljšalo in se bodo poslanke in poslanci začeli bolj zavedati svojega vpliva na odločitve Evropske komisije.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.