Staš Zgonik

24. 9. 2009  |  Mladina 38  |  Politika

Najslabši sosedi v Evropski uniji

Ob Slovakih in Madžarih se zdi slovensko-hrvaški spor mala malica

Približno 10 odstotkov od dobrih 5 milijonov slovaškega prebivalstva sestavljajo Madžari, ki večinoma živijo na jugu, ob meji s svojo matično domovino. Zunaj nje živijo že precej dolgo, vse od leta 1920 podpisane Trianonske mirovne pogodbe, s katero so zmagovalci prve svetovne vojne dodobra razkosali veliko Madžarsko. In Madžari so zaradi tega še vedno jezni. Dogodki iz minulih tednov so to jezo še precej povečali.
Začelo se je s sprejetjem zakona o javni rabi slovaščine, ki določa njeno prednostno uporabo na javnih prireditvah in v javnem življenju nasploh. Na slovaškem ministrstvu za kulturo poudarjajo, da namen zakona ni diskriminacija manjšin, temveč preprečevanje diskriminacije Slovakov v njihovi lastni državi. Ker na jugu Slovaške v številnih mestih živi večinsko madžarsko prebivalstvo, ki v vsakdanjem življenju govori madžarsko, to razumejo kot napad na manjšino in njeno kulturo. Glede na to, da je bil zakon sprejet na pobudo slovaškega politika Jana Slote iz vladne stranke s pomenljivim imenom SNS, torej Slovaške nacionalne stranke, ki madžarsko manjšino označuje za rakavo tvorbo v slovaškem telesu, verjetno ni čudno, da so ga predstavniki manjšine sprejeli z neodobravanjem. Tudi po zaslugi Slote naj bi namreč beseda »Madžar« na Slovaškem postala žaljivka, med madžarsko manjšino pa se zaradi strahu pred stopnjevanjem take retorike krepijo pozivi k večji avtonomiji manjšine, pri čemer se dejansko ozirajo po modelu Kosova. To je tudi glavni razlog, da Slovaška še vedno ni priznala neodvisnosti Kosova.
Olje na ogenj v odnosih med državama pa je prilil politični incident, ki se je zgodil konec avgusta. V mestecu Komarno na jugu Slovaške so postavili kip legendarnega madžarskega kralja Štefana I., ki je Madžarski (takrat precej večji kot danes) vladal v desetem in enajstem stoletju. Odkritja spomenika naj bi se udeležil tudi madžarski predsednik Laszlo Solyom. A mu je slovaška vlada na dan slovesnosti poslala diplomatsko noto, v kateri ga je obvestila, da na ta dan na Slovaškem ni dobrodošel in da gre pri njegovem načrtovanem obisku za provokacijo. In to kljub temu, da naj bi šlo za zasebni obisk in da sta obe državi članici schengenskega območja. Kot je pojasnil slovaški premier Robert Fico, so vladavino Štefana I. zaznamovale najhujše asimilacijske politike do manjšin. Kmalu zatem je sicer slovaška vlada nekoliko spremenila pojasnilo, češ da je glavni razlog za odsvetovanje obiska v tem, da na prireditev na slovaških tleh ni bil povabljen nihče od predstavnikov slovaške politike. Obregnili pa so se tudi ob dan odkritje kipa, 21. avgust, saj se prav na ta dan Slovaki spominjajo vodje praške pomladi Aleksandra Dubčka in vdora sil varšavskega pakta, vključno z Madžari, leta 1968.
Ko so politiki obeh držav uvideli, da so šle stvari predaleč, so se začeli dogovarjati za »spravna« srečanja. Ne brez zapletov. Sprva sta se nameravala sestati oba predsednika, Laszlo Solyom in Ivan Gašparovič, a je madžarska stran, sicer pobudnica sestanka, tega naknadno odpovedala. Zato se je za pobudo za srečanje odločila slovaška stran, pa je na Madžarskem naletela na gluha ušesa, saj so v Budimpešti pred srečanjem želeli odgovor na diplomatsko noto v zvezi s prepovedno udeležbo Solyoma na že omenjenem odkritju spomenika.
Stvari sta tako morala v roke vzeti premiera obeh držav, Robert Fico in Gordon Bajnai, ki sta se 10. septembra ob meji na madžarski strani vendarle dogovorila, da bosta skušala pomiriti napetosti med državama. Med drugim sta razsojanje o ustreznosti zakona o javni rabi slovaščine prepustila Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in skupaj izrazila obžalovanje zaradi zapleta v primeru preprečenega obiska madžarskega predsednika na Slovaškem.
A razelektreno vzdušje je trajalo manj kot teden dni, ko se je madžarski zunanji minister Peter Balazs razgovoril za nemški Süddeutsche Zeitung in Slovaško označil za »mlajšega brata, ki ga je treba naučiti evropskih manir«. Kot da to ne bi bilo dovolj, si je zraven privoščil še primerjavo današnje Slovaške z Romunijo v času Ceausescujevega režima.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.