24. 9. 2009 | Mladina 38
Problematika naglavnih rut
V Sloveniji nošenje muslimanskih ženskih oblačil (še) ni urejeno kot v nekaterih drugih evropskih državah
© Borut Peterlin
Prejšnji teden je belgijska pokrajina Flandrija spremenila zakon, po katerem so se javne šole lahko samostojno odločale, ali bodo dovolile nošenje naglavnih muslimanskih rut ali ne. Po novem je nošenje teh ženskih pokrival prepovedno v vseh 700 javnih šolah. Kako pa je s tem v neki drugi mini evropski državici - Sloveniji?
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so sporočili, da to vprašanje ne sodi v njihovo pristojnost, saj so univerze avtonomne in o teh stvareh odločajo same. Pa smo se obrnili na ljubljansko univerzo, kjer zaradi rektorskih volitev niso imeli prav veliko časa za tako obrobna vprašanja. Pojasnili pa so, da »na Univerzi v Ljubljani ni posebnih predpisov, ki bi urejali nošenje verskih simbolov«, saj univerza ravna v skladu z ustavnimi in s splošnimi zakonskimi določili. »Posebnih 'vprašanj' s tem v zvezi nismo zabeležili, niti na fakultetah ni uveljavljen režim, ki bi deloval ločeno od splošno uveljavljenih pravil, torej ni podlage, da bi fakultete omejevale gibanje oziroma prepovedovale vstop osebam zaradi nošenja verskih simbolov,« še dodajajo.
Ker pa se flandrijska prepoved nanaša na osnovne in srednje šole, smo to vprašanje poslali še na ministrstvo za šolstvo in šport. Odgovorili so, da »predpisi s področja vzgoje in izobraževanja izkazovanja prepričanj učencev oziroma dijakov s simboli in z oblačili neposredno ne urejajo. Določajo pa, da ima vsak učenec in dijak pravico do spoštovanja osebnosti, enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso, veroizpoved.« Hkrati so dodali, da je svoboda učencev in dijakov omejena s pravico drugih, »kar je poudarjeno tudi v stališču varuha človekovih pravic (iz leta 2005), ki navaja, da je legitimni cilj omejevanja svobode izražanja 'zaščita časti in pravic drugih', kar omogoča šoli, da prepove npr. učitelju izpostavljati učence svojim subjektivnim moralnim ali verskim pogledom«. Poleg tega opozarjajo še na ustavne določbe, izpeljane v šolski zakonodaji, ki določajo, da je »v vrtcih in šolah prepovedano delovanje političnih strank in podmladkov ter da v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost. V vrtcih in šolah s koncesijo pa le v primeru, da časovno ne prekinja in prostorsko ne ovira programa, ki se izvaja kot javna služba.«
Čeprav je kako predavanje zagotovo kdaj obiskala tudi kaka pokrita študentka in čeprav jih bo v prihodnje še več in tudi na nižjih ravneh izobraževanja, se s tem vprašanjem pri nas odgovorni resneje očitno ne ukvarjajo. Pa bo verjetno počasi prišel čas za umirjeno razpravo. Ko bo namreč to vprašanje postalo aktualnejše, se bo z njim začela ukvarjati politika, ta pa, kot je razvidno iz belgijskega primera, pozna predvsem prepovedi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.