24. 9. 2009 | Mladina 38
Slovenija proti Afganistanu
Ker je vojna izgubljena, se bomo še bolj borili
Slovenska patrulja v Afganistanu
© Slovenska vojska
Po osmih letih vojne v Afganistanu se ta šele zares začenja. Zadnji meseci so po številu ubitih presegli vse rekorde. Da je mednarodna skupnost skupaj s Slovenijo, ki tam uradno še vedno sodeluje v »mirovni misiji«, s posredovanjem naredila napako, je ta teden za predsednikom države Danilom Türkom priznal še predsednik vlade Borut Pahor. V odgovoru na poslansko vprašanje je dejal, da »Afganistan vojaško ni rešljiv« in da je bila odločitev držav, s Slovenijo vred, da bodo poskušale to državo »vojaško« urediti, napačna. Če je torej v Afganistanu vojna in ne več mirovna misija in če je ta vojna po mnenju političnega vrha Slovenije zgrešena, zakaj pri tem še vedno sodeluje 83 slovenskih vojakov?
A paradoksalno, namesto razprave o umiku vojakov iz Afganistana svet za nacionalno varnost razmišlja o tem, da bi v tem skoraj 5000 kilometrov oddaljenem kraju slovenske vojake še bolj vpletli v boje. Z besedami »Ne vem, ministrica, lahko govorim o tem ali ne? Če misliš, da ne, me prekini ...« je predsednik vlade nekaj trenutkov za tem, ko je trdil, da je Afganistan vojaško nerešljiv, v parlamentu razkril, da se vlada sedaj odloča, ali bo Slovenija prevzela eno od »odgovornejših« nalog na nekoliko bolj »varnostno nevarnem področju«. Dokončne odločitve o tem zaradi »pomanjkanja argumentov« še ni, vsekakor pa naj bi o tem nazadnje odločal parlament.
V ozadju je seveda prošnja ZDA, ki pričakujejo pomoč zaveznic Nata v trenutku, ko talibani na terenu zmagujejo. Prav ta teden je iz Pentagona »pricurljalo« 66-stransko poročilo generala Stanleyja McChrystala o položaju v Afganistanu, v katerem piše, da prihaja odločilnih 12 mesecev. Če v tem času zavezniške sile ne bodo prevzele pobude na bojišču, v času, ko afganistanske varnostne sile še niso dovolj razvite, naj zmaga nad uporniki ne bi bila več mogoča. Uradno se sicer ZDA o povečanju števila vojakov v Afganistanu še niso odločile - predsednik Obama ne želi poslati v Afganistan novih sil, dokler strategija ne bo jasna. A umik zaveznikov iz Afganistana, ki je načrtovan v prihodnjih dveh letih, v katerih bodo poskušali vojaško navzočnost nadomestiti s civilno, naj bi se vsekakor uvodoma začel s še silovitejšimi boji, v katerih naj bi tokrat sodelovala tudi Slovenija.
Vojna v Afganistanu, kot vedno, se je začela zaradi miru. Tudi sedaj bo argument pred poslanci podoben: ali naj se zaradi »miru« Slovenija še bolj vplete v vojno? »Nikoli,« odgovarja Anton Anderlič (LDS), ki je Pahorju postavil poslansko vprašanje. »Mislim, da so pogoji, da odidemo, zreli. Pahorju sem predlagal, naj zavezniki razglasimo zmago v Afganistanu, ki jo očitno potrebujemo, in od tam odidemo, sicer bo žrtev še več, situacija pa ne bo nič boljša,« pravi. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa razmišlja bolj po »zavezniško«: »Smo del zavezništva, moramo biti soodgovorni. Radi bi bili soodgovorni tudi pri sprejetju te odločitve, da se vojaške operacije počasi nehajo in se začnejo civilne operacije,« pojasnjuje. Če ima Jelušičeva prav, potem je Afganistan vendarle mogoče vojaško »rešiti«. Le sila mora biti dovolj uničujoča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.