Jure Trampuš

 |  Mladina 38  |  Politika

Beg pred odgovornostjo

Kaj je pravi problem imenovanja Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti?

Prisrčen sprejem Pahorja pri kardinalu Francu Rodetu. Podobnega prisrčnega sprejema Pahor od papeža Benedikta XVI. ni doživel. Papež je raje odšel na počitnikovanje v letno rezidenco Castel Gandolfo

Prisrčen sprejem Pahorja pri kardinalu Francu Rodetu. Podobnega prisrčnega sprejema Pahor od papeža Benedikta XVI. ni doživel. Papež je raje odšel na počitnikovanje v letno rezidenco Castel Gandolfo
© Bobo

Pahorjeva vlada s kadrovskimi imenovanji nima sreče, pravzaprav nima sreče Borut Pahor sam, saj ne zna, ne zmore ali ne želi uvesti kadrovske politike, ki v koaliciji ali zunaj nje ne bi povzročala prepirov. Nekaj naj bo jasno od samega začetka - če je vlada od volivcev dobila mandat, da vodi državo, je prav, da si za vodenje izbere ljudi, ki jim zaupa. Prav je, da so ti posamezniki izbrani na podlagi strokovnih in malo manj na podlagi strankarsko-političnih kriterijev, četudi, to bi bilo povsem nerealno pričakovati, se teh ne da izključiti.
Vodenje države je stvar politike in ne stvar stroke. Nekaj povsem drugega, diletantsko političnega pa je, če se vlada sama s sabo prepira, ali je izbrani kandidat dober (recimo nekdanji šef NLB), ali je bil izbran na pravi način (recimo nekdanji šef Slovenskih železnic) in ali ne bi bilo bolje, da bi bil izbran kdo drug (recimo šef urada za verske skupnosti).
Zadnji primer je še posebej absurden. Zgodba o Alešu Guliču gre takole. Dr. Dragu Čeparju, nekdanjemu direktorju urada za verske skupnosti, je potekel mandat. Čepar je to funkcijo opravljal še od Drnovškovih časov dalje, njegovo direktorovanje pa je bilo v marsičem sporno. A o tem pozneje. Natečajna komisija je po mukah - bivša ministrica NSi Mojca Kucler Dolinar je na razgovor prišla pozneje, saj je dopustovala na drugi strani zemeljske oble - opravila svoje delo in 19. marca napisala poročilo. Čepar je bil v vmesnem času, saj novi kandidat še ni bi izbran, imenovan za v. d. direktorja za dobo šestih mesecev. Po komisiji je s štirimi predlaganimi kandidati pogovor opravil tudi generalni sekretar vlade Milan Cvikl in septembra izmed vseh izbral Guliča.
Zakaj je Cvikl s svojo odločitvijo čakal pol leta, ni jasno. Po nekaterih informacijah naj bi bila kriva ideja o združitvi različnih uradov za enakost. A to je manj verjetno, saj je koalicija to idejo hitro zavrnila, tudi z argumentom, kako si generalni sekretar predstavlja vodenje Sveta Evrope, če bi vlada odpravila samostojnost urada za enake možnosti. Vlada je na koncu Guliča imenovala v trenutku, ko se je izteklo Čeparjevih dodatnih šest mesecev direktorovanja.
Imenovanje Guliča je sprožilo vihar. Z njegovo izbiro se ni strinjala največja cerkev na Slovenskem, strinjal se ni Vatikan, Cvikla pa je začela napadati opozicija. Da ne bo nobenega dvoma: imenovanje nekdanjega poslanca LDS je bilo politično, morda je Gulič res eden od avtorjev nepotrjenega zakonskega predloga o verski svobodi, a je (bil) hkrati tudi viden politik brez službe. Iz poročila razpisne komisije je recimo razvidno, da je imel največ strokovnih kvalifikacij za položaj direktorja urada dr. Gregor Lesjak, podsekretar na generalnem sekretariatu vlade, ki je doktoriral iz sociologije religije. Komisija je njegovo znanje označila kot »odlično«, bivši direktor urada Čepar pa je pri tem delu dobil zgolj oceno »ustrezno«, enako tudi izbrani Gulič. Cvikl je pozneje sicer pojasnil, da ga je pri Lesjaku zmotilo njegovo udejstvovanje pri Cerkvi svete preproščine.
Vendar politično imenovanje ni glavni problem Cviklove izbire, izbire generalnega sekretarja namreč ni podprl premier Borut Pahor. O njej je začel javno dvomiti potem, ko je prišel z neposrečenega diplomatskega obiska Vatikana. Borut Pahor je tako v parlamentu dejal, »da je dr. Čepar dobro opravljal svoje delo, da so bile verske skupnosti z njim zadovoljne«.
Izjava ne bi mogla biti dlje od resnice. Morda je bil s Čeparjevim delom zadovoljen svet krščanskih cerkva, a urad za verske skupnosti ni verska zbornica, pač pa državna ustanova.
Še več, če bi Pahor bral mnenje natečajne komisije, v parlamentu ne bi govoril takšnih neumnosti. Član komisije, izredni profesor dr. Marjan Smrke, je v posebnem ločenem mnenju zapisal veliko negativnih ocen o dosedanjem delu Draga Čeparja. Čepar se je tako kot direktor »vztrajno, dosledno in poniževalno izogibal razpravi s strokovnjaki, ki smo za taka vprašanja usposobljeni in evropsko uveljavljeni. Omejeval jo je na krog cerkveno vezanih pravnikov in skrbno izbranih tujih strokovnjakov«. Smrke je še dodal, da je »med redkimi sociologi in religiologi, ki se v Sloveniji ukvarjajo z raziskovanjem verskih pojavov in odnosov med državo in verskimi organizacijami, njegova dejavnost doživela prevladujoče negativno oceno«. Še več, kot direktor je predstavnike manjših verskih skupnosti na uradni odgovor urada pustil čakati dve leti, pri svojem delu pa se je na moralno vprašljivi način skrival za legalizmom. »Glede na take razkorake med kandidatovo teorijo je skrajni čas, da priložnost na odgovornem in občutljivem položaju direktorja Urada za verske skupnosti dobi še kdo drug«.
Ni povsem jasno, zakaj se zdi Pahorju Čeparjevo delo dobro. Če ga ceni zgolj zato, ker ga cenijo velike verske skupnosti, bi se premier lahko vprašal, zakaj ga potem ne cenijo strokovnjaki, ki se znanstveno ukvarjajo z odnosi med cerkvijo in državo. Odgovor je enostaven, ker je Čepar velikim preveč popuščal.
Pri Pahorju in njegovem spopadanju s kadrovskimi težavami se vzorec očitno ponavlja. Ko so Draška Veselinoviča z vrha NLB razrešili zaradi reprogramiranja tajkunskih kreditov, je bila to najprej solo akcija Zaresa, ko je z mesta direktorja železnic odstopil Matic Tasič, je bil za neposrečeno izbiro kriv prometni minister Vlačič, in sedaj, ko je Cvikl izbral Guliča in ne Čeparja, je bilo najprej krivo Cviklovo zavajanje. Ne, stvar ni tako preprosta, Guliča ni imenovala ne izbirna komisija ne generalni sekretar, pač pa ga je imenovala vlada. Tudi njen predsednik. Soglasno. In Čepar ni bil neizbran zgolj zato, ker je redna revizija pokazala neustrezno poslovanje urada, pač pa predvsem zato, ker je delal slabo, ker je favoriziral največjo versko skupnost in ker so se v času njegovega mandata zabrisale ustavno določene meje med državo in cerkvijo. Prav bi bilo, da bi Pahor tudi to odkrito povedal.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.