Vse za dobro otroka

Se nam zaradi novega družinskega zakonika, ki bo posvojitve otrok omogočil tudi istospolno usmerjenim, obeta še ena jesen, nestrpna do drugačnih?

V teh dneh smo lahko v medijih ponovno zasledili tragično zgodbo, do katere je spomladi prišlo v Sežani. Umrla sta otroka, stara dve in štiri leta, in kot piše v obtožnici, naj bi ju umorila njuna 36-letna mati. Njun oče je takoj po tragičnem dogodku s prstom pokazal na tamkajšnji center za socialno delo, ki naj bi bil opozorjen na to, da mati za otroka menda ne bi skrbela primerno, a ta kljub temu ni ukrepal. Inšpektorat za delo je zdaj ugotovil, da center za socialno delo kljub vsemu ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi lahko zakonito posegel v razmerja med starši in otrokoma. Končno besedo glede tega, ali bo očetova ovadba zavržena ali pa se bo primer vseeno nadaljeval na sodišču, bo imelo tožilstvo.
To je le ena izmed mnogih medijsko izpostavljenih zgodb, v katerih je bilo v minulih letih, včasih neupravičeno, neredko pa tudi upravičeno, pod vprašaj postavljeno delovanje centrov za socialno delo. Do njih morda ne bi prišlo, če bi bili postopki glede ukrepanja v primerih ravnanja v škodo otrok in tudi drugih posameznikov v družinskem okolju, jasnejši in predvsem učinkovitejši. A zdaj naj bi se vendarle začelo premikati. Kot kaže, bomo namreč dočakali dokument, ki naj bi v to področje vnesel več jasnosti in učinkovitosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za pravosodje sta v ponedeljek predstavili dolgo pričakovani skupni projekt, osnutek družinskega zakonika, ki ne bo posegel le v pristojnosti centrov za socialno delo, temveč naj bi po več kot treh desetletjih na novo uredil tudi celotno družinsko pravo pri nas.
Projekt nedvomno prinaša nekaj pomembnih novosti, največ pa jih zadeva varovanje otrokovih pravic. Osnutek zakonika denimo uvaja širšo definicijo pojma družina, katere bistvo bo po novem otrok, ne glede na to, ali živi z obema od staršev ali zgolj z enim roditeljem oziroma odraslo osebo. Po novem bo prepovedano telesno kaznovanje otrok, ki ga bo Slovenija formalizirala natanko tri desetletja zatem, ko je to kot prva storila Švedska. Zaradi zaščite otrok bo uveden tudi institut otrokovega zagovornika. Centri za socialno delo naj bi se po novem posvetili svoji osnovni, strokovni in svetovalni dejavnosti, za sprejemanje ukrepov, kot sta denimo omejitev stikov med starši in otroki ali odvzem starševske skrbi, pa bodo poslej pristojni okrožni sodniki. Ti so pač bolje usposobljeni za presojanje o tako občutljivih vprašanjih. Tudi družinske spore, ki se zdaj pred sodišči včasih vlečejo tudi po več let, naj bi z določitvijo kratkih rokov pospešili.
To seveda še ni vse. Družinski zakonik poleg številnih določil, ki naj bi na novo uredila dobrobit otrok, pomembne novosti prinaša tudi skupini istospolno usmerjenih državljanov. Ti so bili doslej prikrajšani za nekatere pravice, ki so »straight« državljanom povsem samoumevne. Istospolni pari doslej denimo niso mogli skleniti zakonske zveze, temveč so lahko le registrirali svojo zunajzakonsko skupnost. A ustavno sodišče je že pred časom ugotovilo, da je takšna ureditev, ki skupini državljanov odreka poroko zgolj zaradi njihove spolne usmerjenosti, v nasprotju z ustavo. Predlog družinskega zakonika zato istospolnim parom po novem omogoča sklenitev »prave« zakonske zveze. Še pomembneje pa je, da njihov položaj tudi sicer popolnoma izenačuje z raznospolnimi pari. To med drugim pomeni, da bi bila istospolnim parom s sprejetjem novega družinskega zakonika omogočena tudi posvojitev otroka, postali pa bi lahko tudi rejniki.
Kot pravi pravosodni minister Aleš Zalar, so se tako odločili tudi zato, ker je slovensko sodišče istospolnemu paru pred časom že priznalo posvojitev otroka. Šlo je za Slovenca, ki sta živela v Kaliforniji, najliberalnejši ameriški zvezni državi glede pravic istospolnih, in se jima je tam s pomočjo nadomestne matere rodila deklica. S posvojitvijo sta oba postala njena starša, posvojitev pa je nato priznalo tudi slovensko sodišče. Zalar je dejal, da so v Sloveniji živeči geji in lezbijke, ki pravice do posvojitve otroka za zdaj nimajo, zaradi te konkretne odločitve trenutno v slabšem položaju od tistih, ki živijo v tujini. Zato želijo poskrbeti za enakopravnost vseh. Istospolni pari se bodo tako lahko vključili v postopek posvojitve, potem pa bo posvojitev stvar strokovne presoje centrov za socialno delo. Pri tem ni nepomembno opozoriti, da je posvojitev v Sloveniji izredno malo, le od 20 do 25 na leto, pri čemer jih je približno polovica mednarodnih.

Grožnja z referendumom

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči