Jure Erznožnik

24. 9. 2009  |  Mladina 38  |  Družba

Razdevičenje Srebrnega zmaja

Plimni val na reki Qiantang doseže višino devet metrov in na rečno obrežje vsako leto privabi nekaj sto tisoč navdušenih občudovalcev. Zdaj kaže, da bo postal osebni izziv za deskarje z vsega sveta.

Zaliv Hangzhou je velik zaliv v Vzhodnokitajskem morju, leži južno od Šanghaja in severno od drugega najpomembnejšega kitajskega pristanišča, šestmilijonskega mesta Ningbo, vanj pa se izliva nekaj več kot 450 kilometrov dolga reka Qiantang, najdaljši vodotok v provinci Zhejiang. Zaradi goste poseljenosti to območje pogosto primerjajo z območjem delte reke Jangce severno od Šanghaja, zadnjih nekaj let pa je bilo še prav posebej zanimivo za svetovne medije, saj so oblasti v uporabo lani izročile leto poprej dograjeni most čez zaliv Hangzhou, najdaljši »čezmorski« most na svetu. 1,7 milijarde dolarjev vreden objekt, ki v obliki črke S prečka zaliv s severa proti jugu in s katerim se je 600 strokovnjakov ukvarjalo skoraj vse desetletje, je dolg 36 kilometrov, po njem teče šest voznih pasov, prej 350-kilometrsko razdaljo med Šanghajem in Ningbojem pa je skrajšal za tretjino. Most so morali zaradi močnega plimovanja, morskih tokov in vetra, ki tam doseže hitrost do 170 kilometrov na uro, še skoraj vse leto po dograditvi opazovati in opravljati meritve, preden so ga v začetku maja lani odprli za promet. Čeprav so plimovanje pri projektiranju predvideli in opravili celo vrsto poskusov v simulatorjih, so se morali zaradi varnosti vseeno prepričati, kako se bo most obnesel ob prazniku sredine jeseni, torej na 15. dan osmega meseca kitajskega lunarnega koledarja. V teh dneh bo moral vsako leto vzdržati val, ki kasneje, po vstopu v ustje reke Qiantang, postane največji plimni val na svetu, Srebrnega zmaja. Projektantom ni bilo pomembno le, ali bo most prenesel udar plimnega vala, pač pa tudi, ali nanj ne bo imel prevelikega vpliva, saj je val predmet večtisočletnega tradicionalnega čaščenja in turistična znamenitost, ki na rečne bregove vsako leto privabi nekaj sto tisoč občudovalcev, tako da v regiji ni nepomemben vir dohodka. Plimne valove na rekah, še najbolj podobne popotresnim cunamijem, sicer poznajo marsikje po svetu, kajpak na območjih s precejšnjo razliko med plimo in oseko, a s Srebrnim zmajem se morda lahko kosa le val pororoca na Amazonki. Med bolj znanimi plimnimi valovi so še mascaret na Seni v Franciji, benak na reki Batang Lupar v malezijskem delu otoka Borneo, hugli na istoimenskem rokavu reke Ganges v Muršidabadu v Indiji. Poleg še nekaj večjih, a brezimnih valov, kot sta denimo tista na reki Pungue v Mozambiku in na reki Mekong v Vietnamu, manjše najdemo vsepovsod po svetu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.