1. 10. 2009 | Mladina 39 | Politika
Niso našli službe
Kar 27 od 44 bivših poslancev je vse leto neuspešno iskalo novo službo. To počne še tudi 8 bivših ministrov.
Prvovrstna gospodarstvenica Zofija Mazej Kukovič še vedno ni našla službe.
© Borut Krajnc
Nehvaležno je biti politik, še posebej to velja za najbolj izpostavljene, poslanske in ministrske funkcije. Potem ko dolga štiri leta ali celo več služijo ljudstvu, jih to ožigosa, stigmatizira in zavrže, tako da jih tudi leto dni pozneje nikjer več ne vzamejo v službo. Po zadnjih volitvah se je to pripetilo 27 poslancem. Bivši ministri, ki so službe izgubili nekaj mesecev pozneje, ko se je konstituirala nova vlada, pa so ta mesec prejeli deveto mesečno nadomestilo po vrsti. Nadomestilo prejema še osem od 15 bivših ministrov.
Po zadnjih volitvah je sicer brez službe ostala skoraj točno polovica vseh poslancev, natančneje 44. Ker se je zamenjala oblast, pa je službo izgubilo tudi vseh 15 ministrov in isto število državnih sekretarjev, ki pa so upravičeni zgolj do trimesečnega prejemanja tega nadomestila. So se pa politiki problema, da so po začasnem ali dokončnem umiku iz politike težje zaposljivi kadri, očitno zavedeli že pred leti. Takrat so si nekako pridržali pravico, da do enega leta po volitvah (tisti, ki so blizu upokojitve celo do dveh let) prejemajo nadomestilo za brezposelnost. Po parlamentarnih volitvah pred dobrim letom dni je bilo to pravico prisiljeno uporabiti kar 59 najvišjih političnih funkcionarjev. 27 poslancev je pravico izkoristilo do konca, pet pa jih bo to počelo celo še dlje. Petega oktobra bodo sicer poslanci prejeli zadnje celomesečno nadomestilo, potem pa mesec dni pozneje še polovico za zadnjih štirinajst dni, da bo dopolnjeno celo leto od konstituiranja novega državnega zbora.
Kar 34 odstotkov najvišjih političnih funkcionarjev prejšnje vlade je torej dokazano nezaposljivih. In to vse le zato, ker so se razdajali za državljane in državljanke. Od bivših poslancev so to Srečko Hvauc, Bojan Homan, Franc Jazbec, Bojan Rugelj, Bojan Starman, Franc Sušnik, Tomaž Štebe, Mirko Zamernik iz SDS, Janez Drobnič, Jožef Horvat, Anton Kokalj, Martin Mikolič, Marjetka Uhan iz NSi, Sašo Peče, Boštjan Zagorac, Barbara Žgajner Tavš iz SNS, Andrej Fabjan, Janez Kramberger, Mihael Prevc iz SLS, Mitja Slavinec, Davorin Terčon iz LDS ter poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec. Dlje od enega leta pa bodo nadomestilo prejemali Josip Bajc (SLS, 18 mesecev), Ciril Testen (NSi, 18 mesecev), Stanislav Brenčič (SLS, 21 mesecev), Rudi Veršnik (SDS, 21 mesecev), Marjan Drofenik (SLS, 23 mesecev). Bivši ministri, kot rečeno, še niso pri koncu prejemanja nadomestil, zato še ni jasno, koliko jih bo zaprosilo za podaljšanje prejemanja nadomestila prek enega leta, izmed državnih sekretarjev za podaljšanje ni zaprosil nihče. Med politično najbolj stigmatiziranimi poslanci torej ni nobenega poslanca Socialnih demokratov in Desusa.
Med ministri pa doslej službe ni uspelo najti bivšim ministrom Andreju Bajuku (pri čemer ima Bajuk že pokojnino iz tujine in je že bil upokojenec), Marjetki Cotman in Mojci Kucler Dolinar iz NSi, Gregorju Virantu, Dragutinu Mateju in Zofiji Mazej Kukovič iz SDS, Janezu Podobniku in Ivanu Žagarju iz SLS ter generalnemu sekretarju vlade Božu Predaliču. Bajuk torej kljub temu, da je bil v tujini upokojen, še preden je ob prelomu tisočletja vstopil v slovensko politiko, očitno še vedno ni obupal in še išče službo. Službo pa, kljub temu da jo že ima, išče tudi Cotmanova, ki jo je še prejšnji pravosodni minister imenoval za notarko na Brezovici pri Ljubljani. Da politični angažma predstavnike ljudstva dejansko povsem nepošteno tako stigmatizira, da ne dobijo službe, pa najlepše dokazujeta primera Viranta in Mazej-Kukovičeve. Virantovo ime je, kljub njegovim visokim moralnim in etičnim načelom, v očeh javnosti tako zelo zamazano, da nikakor ne dobi zaposlitve. Podobno težavo ima Mazej Kukovičeva, ki je do prihoda v politiko veljala za izjemno gospodarstvenico, zdaj pa je v službo ne vzame nihče. Bajuk, Cotmanova in Kucler Dolinarjeva poleg tega stranki od vsakega nadomestila še vedno nakazujejo po 5 odstokov. Bajuk, ki je v tujini že upokojen in na leto prejema prek 100.000 evrov pokojnine, bo tako v letu dni v sedaj že izvenparlamentarno stranko pretočil več kot 3000 evrov namenskih proračunskih sredstev za brezposelnost. Vsi trije skupaj pa malo manj kot 10.000 evrov teh sredstev. Če sem prištejemo še NSi-jeve bivše poslance na nadomestilih, bodo NSi-jevi odpisani funkcionarji v obubožano stranko iz proračuna pretočili več kot 30.000 evrov.
Če imajo bivši ministri še nekaj mesecev časa, da se zaposlijo, preden ostanejo brez vsega, pa so podatki za poslance dokončni. Tudi leto dni po volitvah torej niso našli službe. No, morda se bo izplačilu za zadnjih štirinajst dni moral odreči Bojan Starman, saj je dobil direktorsko službo v propadli Muri. Pa tudi sicer zanj, kot tudi za druge težko zaposljive politike, morda le ne gre pretirano skrbeti. Pravica do nadomestila se namreč skoraj brez izjem izigrava. Starman recimo je dolgoletni župan občine Žiri in to funkcijo seveda opravlja nepoklicno. Tako jo je opravljal tudi leto dni po izgubi poslanskega mandata, čeprav bi se lahko občini končno posvetil v celoti. Seveda, nepoklicni župani so uradno brezposelni in prejemajo tudi poslansko nadomestilo za brezposelnost, torej polovico županske plače in celo poslansko.
Nezaposljivi kadri? Ne, niti za minuto, kaj šele za celo leto. Zgodovina nas namreč uči, da bo že dan potem, ko bodo izgubili pravico do nadomestila, vseh 22 poslancev dobilo novo ali staro, dobro plačano službo za nedoločen čas.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.