1. 10. 2009 | Mladina 39 | Svet
»Beli Schengen« razmejuje
Bosna in Hercegovina, Albanija in Kosovo na popravni izpit
Državljani nekdanje SFRJ so pred razpadom skupne države v devetdesetih letih v vse evropske države potovali brez vizumov. V času zadnjih balkanskih vojn je bila ta »evropska širokosrčnost« iz varnostnih razlogov odpravljena in še zdaj, poldrugo desetletje po vojni, morajo državljani zahodnega Balkana, razen Hrvaške, za vstop na schengensko območje dobiti vizum države, v katero so se namenili potovati.
To pa je zahtevna in draga birokratska operacija. Prošnji za vizum morajo prosilci priložiti dokazilo o višini zadnjih treh mesečnih osebnih dohodkov in dokazilo o plačilu potovalnega zdravstvenega zavarovanja, ki mora veljati na celotnem schengenskem območju. Zraven morajo dodati garantno pismo osebe, ki jamči za prosilca vizuma, overjeno pri notarju. Gostitelj se mora dokazati kot verodostojen tudi s potrdilom o stalnem prebivališču, potrdilom o zaposlitvi, z bančnimi izpiski prihodkov za zadnje tri mesece in dokazilom o najemu oziroma lastništvu stanovanja. Tudi če hoče kdo iz teh držav obiskati sorodnike v Sloveniji, mora pristojnemu slovenskemu konzularnemu predstavništvu predložiti vse navedene listine in nato čakati na odobritev vizuma. Samo v Beogradu dobijo vsak dan 500 prošenj za vi-zum, vsi stroški prosilcev pa presegajo 150 evrov. Če je prošnja zavrnjena, je prosilec ob denar.
EU se je v solunski agendi iz leta 2003 odločila za politiko hitrejšega približevanja držav zahodnega Balkana evropski povezavi in v to vključila liberalizacijo vizumske politike za državljane držav zahodnega Balkana. Zapisali so, da je treba »posebno pozornost nameniti predvsem spodbujanju neposrednih stikov med zahodnobalkanskimi državami in Evropsko unijo, zlasti med mlajšo generacijo, da bi ta spoznala pravo podobo Evropske unije«. Te države pa so morale na poti v »beli Schengen« zagotoviti varnost dokumentov (biometrični potni list), optimalen nadzor meja, ukrepati proti ilegalni imigraciji, korupciji in organiziranemu kriminalu. Dosežke teh prizadevanj vrednotijo skupaj s pristojnimi ustanovami EU.
Pogoje že izpolnjuje Makedonija, posebna evalvacijska komisija strokovnjakov Evropske komisije pa bo novembra preverila še uspešnost Črne gore in Srbije. Predvideva se, da bodo te tri države s 1. januarjem 2010 vstopile v brezvizumsko območje. Srbski notranji minister Ivica Dačić je v torek dejal, da Srbija že izpolnjuje zahteve za vizumsko liberalizacijo. »Reforma je zadevala štiri sklope zahtev: varnost dokumentov, strategijo za ilegalne migracije, vprašanja meja, vprašanja javnega reda in miru oziroma boja proti kriminalu in korupciji in vprašanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.« Pohvalil se je, da so prav te dni izdali milijonti biometrični potni list, pripravljajo pa tudi nove potne liste z možnostjo branja prstnih odtisov. A ostajajo zadrege s Kosovom, ki še ne izpolnjuje pogojev, in tudi kosovski Srbi, četudi bodo dobili nove srbske potne liste, ne bodo mogli v države EU brez vizumov. Albanija zaradi varnostnih razlogov prav tako ostaja zunaj liberalnega vizumskega režima.
Bosna in Hercegovina bo tako rekoč obkrožena z državami, katerih državljani bodo lahko svobodneje potovali po Evropi. Evropska poslanka Tanja Fajon (SD), poročevalka evropskega parlamenta za vizumsko liberalizacijo za zahodni Balkan, je povedala, da Makedonija že izpolnjuje pogoje za odpravo vizumov, Srbija in Črna gora pa jih bosta najverjetneje do novembra. »Toda posebno pozornost bi morali nameniti občutljivi Bosni in Hercegovini, kajti v drugorazrednem položaju se bodo znašli predvsem Bošnjaki, saj imajo številni Srbi iz BiH tudi srbsko, Hrvati pa hrvaško državljanstvo in bodo izkoriščali pravico do svobodnega potovanja po Evropi. Predlog evropske komisije je preveč tehničen in ni upošteval občutljivosti BiH,« pravi Fajonova. Zato bo ob poročilu parlamentu pripravila posebno izjavo in z njo opozorila na težave, ki lahko nastanejo v BiH, pa tudi v Albaniji in na Kosovu zaradi izključitve, sicer začasne, teh držav iz »belega Schengena«. Državljani BiH bodo namreč, če bodo opravili domačo nalogo, brez vizumov lahko potovali v EU šele v drugem polletju prihodnjega leta.
V BiH so se že julija letos ostro odzvali na takšno odločitev evropske komisije. Zunanji minister Sven Alkalaj je v Bruslju potarnal, da EU s takim ravnanjem ustvarja »geto za Bošnjake«. V Sarajevu se sicer slišijo tudi glasovi, ki opozarjajo, da je politična javnost v BiH informacijo o slabi oceni sprejela kot slaba učenka, ki se v primerjavi s sošolkami v istem razredu, Srbijo, Črno goro in Makedonijo, ni dokazala, zdaj pa je, ubožica, pred zaključevanjem ocen zajokala pred strogo učiteljico Evropo s prošnjo, naj se je usmili. A ta jo je upravičeno poslala na popravni izpit.
»Večina bosanskih Hrvatov ima potne liste Republike Hrvaške, veliko bosanskih Srbov pa srbske. Odločitev Bruslja je udarec za Bošnjake, vendar ne verjamem, da bi bili ljudje zaradi tega hudo prizadeti, saj nimajo denarja za zapravljanje po pariških in stockholmskih shopping centrih. Seveda ni prijetno biti osamljen ali zavržen v teh sodobnih časih. Morda nam je težje tudi zato, ker ne velja več satirični mit o Črnogorcih kot najbolj lenem narodu v regiji. Tokrat se je pokazalo, da so takšni Bosanci in Hercegovci, ki se pogosto trkajo po prsih, češ da so imeli kanalizacijo in tramvaj že pred Dunajem. Imeli so, vendar od stare slave ni mogoče dolgo živeti,« pravi neki novinarski kolega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.