8. 10. 2009 | Mladina 40 | Politika
Farmacevtska stimulacija
Nov primer “inovativnih tržnih prijemov” za promocijo zdravil
Protest pred sedežem Novartisa v Baslu
© Arhiv Mladine
Da se na relaciji zdravniki-farmacevtska podjetja dogaja marsikaj, kar je na meji, če že ne čez mejo korupcije, je že zgodba z brado. Ne nazadnje je uspeh njihovih zdravil na recept ob hudi konkurenci na trgu odvisen izključno od tega, kolikokrat jih zdravniki predpišejo. Prav zato je bil le redko kdo presenečen, ko je POP TV ta teden udarno razkrila, da je bila proti švicarskemu farmacevtskemu gigantu Novartis, pravzaprav njegovi podružnici v Sloveniji, vložena kazenska ovadba zaradi podkupovanja zdravnikov. Konec minulega meseca jo je vložila za zdaj še neznana oseba iz Slovenije, poslana pa je bila med drugimi tudi Interpolu in Evropskemu uradu za preprečevanje korupcije OLAF, saj gre za obtožbe mednarodnih razsežnosti. Po poročanju POP TV je pomoč že obljubila tudi nevladna organizacija Transparency International, kjer pa so to pozneje zanikali. Slovenska podružnica Novartisa naj bi, ob vednosti matične švicarske družbe, v okviru »promocije« svojih zdravil podkupovala onkologe v Srbiji, funkcionarje ministrstva za zdravje v Albaniji, pa tudi svojce in prijatelje slovenskih zdravnikov. To naj bi dokazovala ovadbi priložena dokumentacija. Del ovadbe, ki se nanaša na korupcijo med slovenskimi zdravniki, omenja plačilo udeležbe na simpoziju o levkemiji in limfomih v Dubrovniku, ne samo zdravnikom (v tem primeru hematologov), temveč tudi njihovim svojcem in prijateljem. Skratka, gre za eno najpogostejših oblik »nagovarjanja« zdravnikov. Stroške aranžmaja s strokovnim imenom »Čarobni Dubrovnik« naj bi Novartis pokril prek donacije na račun izobraževalnega društva znanstvenih delavcev Znanje, da bi tako prikril njegov izvor.
Minister za zdravje Borut Miklavčič se je na zadevo odzval s potezo, ki bi jo moral že zdavnaj potegniti kateri od njegovih predhodnikov - napovedal je prepoved obiskov predstavnikov farmacevtskih družb pri zdravnikih v njihovem delovnem času. »Farmacevtska industrija ima za vsako zdravilo, ki ga proizvaja, več farmacevtov, ki ga tržijo, kot imamo mi farmacevtov na ministrstvu in Zavodu skupaj,« je pogledal resnici v oči. Za predsednico Zdravniške zbornice Gordano Živčec Kalan je takšno ravnanje, če se obtožbe izkažejo za resnične, »nezaslišano«.
Kaj bo sledilo vloženi ovadbi, lahko za zdaj le ugibamo. Novartis, ki zatrjuje, da bodo vsako obtožbo na račun ravnanja zaposlenih preiskali z vso resnostjo, ima sicer trenutno več opravka z izdelovanjem in prodajanjem svojega cepiva proti novi gripi, poleg tega pa so njihovo francosko podružnico ta teden zaradi suma kartelnega dogovarjanja nenapovedano obiskali preiskovalci iz Evropske komisije. Sklepamo pa lahko, da je najhuje, kar lahko doleti tako veliko multinacionalko, plačilo nekajmilijonske kazni, ki pa bo še vedno nekajkrat manjša od dodatnega dobička, ki ji ga s takšnimi ravnanji uspeva zagotoviti. Morda bo ob tem nekaj ljudi tudi ostalo brez službe, a »marketinški« oddelek bo obstajal tudi v prihodnje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.