8. 10. 2009 | Mladina 40
"Boljševistični" ustavni sodniki
Ali kako opozicija stopnjuje pritisk na ustavne sodnike, še preden ti začnejo delati
Ustavni sodniki med zasedanjem
© Arhiv Mladine
Prejšnji teden se je javnost ukvarjala z »anonimko«, ki so jo podpisali »zaposleni v državni upravi« in ki ustavnemu sodišču in pravosodnemu ministrstvu očita, da sta se vnaprej dogovorila o vsebini plačnega zakona za sodnike. Anonimko je razkrila SNS, ki je v svoji zgodovini že večkrat opravljala umazana dela za druge politične stranke, tokrat pa je anonimka gotovo prišla prav tudi SDS, ki nikakor ni zadovoljna z odločitvami ustavnih sodnikov. Zdaj jih že vnaprej poskuša obsoditi za še ne sprejeto odločitev o pobudi za referendum o sodniških plačah. Vinko Gorenak je recimo dejal, da je sam proti ustavni presoji dopustnosti referenduma o sodniških plačah, saj v slovenski ustavi piše, »da ima v naši državi oblast ljudstvo«. Očitno je po njegovem mnenju ljudstvo nad pravnimi argumenti in ustavo.
Kakorkoli, kaj so tokrat zapisali anonimni pisci? Po njihovem ustavno sodišče nastopa »kot včasih centralni komite partije, kjer se je vse dogovorilo izven formalnega postopka. V bistvu je vlada v zakonodajni postopek samo vložila zakon, ki ga je za 'svoj ceh' pripravilo ustavno sodišče. To je nevarna praksa, ki kaže na vrnitev načela partijnosti (boljševizma) v slovensko politiko, lahko pa se bo to načelo uporabilo tudi na drugih področjih. Bog nam pomagaj potem.«
Ker »anonimka« kot vodjo usklajevanja med ministrstvom in ustavnim sodiščem omenja generalno sekretarko sodišča Jadranko Sovdat, smo se obrnili nanjo. Sovdatova je demantirala očitke in pojasnila, da usklajevanja niso potekala o plačni noveli za sodnike, o kateri bo ali pač ne bo razpisan referendum, pač pa o plačah ustavnih sodnikov, ki se urejajo z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot vsi javni uslužbenci so se tudi ustavni sodniki s predstavnikom vlade pogovarjali o svojih plačah. O istih plačah v istem zakonu se je na enak način ustavno sodišče usklajevalo že z Gregorjem Virantom.
Sicer pa, tudi če domnevno »boljševistični« ustavni sodniki zavrnejo referendum, bodo nazadnje plačani manj, kot so bili v času vladavine SDS. Virant je ustavnim sodnikom ponudil 50-odstotni dodatek k plači na podlagi sklenjenih pogodb o povečanem obsegu dela, ustavni sodniki pa so se samoomejili na največ 30 odstotkov. Po za opozicijo sporni plačni reformi takšnega dodatka ne bo in bodo ustavni sodniki dejansko imeli nižje plače, kot pa jih imajo zaradi dogovora z Virantom danes. Pridobili naj bi le dva plačna razreda, to pomeni, da bodo imeli 8 odstotkov višjo plačo, vendar bo tudi do 30 odstotkov nižja, kot je bila v času Janševe vlade. Poleg tega je Pahorjeva vlada vsem funkcionarjem že pred časom znižala plače za 4 odstotke.
Zgodovina nas sicer uči, da slovensko ustavno sodišče odloča dokaj konsistentno, ne glede na zunanje dejavnike in finančne ali politične pritiske.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.