8. 10. 2009 | Mladina 40
Vprašljivi osmi potnik
Za Zofijo Mazej Kukovič še ni zanesljivega sedeža v evropskem parlamentu
Ivu Vajglu se zdi samodejna izbira nove evropske poslanke sporna
© Borut Krajnc
Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe v začetku prihodnjega leta bo v evropskem parlamentu sedelo 751 poslancev. Junija letos pa so jih v državah članicah izvolili le 736, kar je bilo v skladu s pogodbo iz Nice. Nekatere države bodo zato po novem imele več poslancev kot doslej. Med njimi tudi Slovenija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija, Poljska, Nizozemska, Švedska, Avstrija, Bolgarija, Latvija in Malta. Le Nemčija, ki ima sedaj 99 poslancev, bo tri poslance izgubila. V začetku, vse do podpisa protokola o pridružitvenem sporazumu s Hrvaško, bo imel torej evropski parlament 18 »fantomskih« poslancev, ki se bodo lahko udeleževali sej in sodelovali v delovnih telesih parlamenta, ne bodo pa imeli pravice glasovanja. No, plačo in druge ugodnosti bodo imeli tako kot pravi evropski poslanci.
Precejšen del evropske javnosti negoduje nad tem in se sprašuje, zakaj sploh fantomski poslanci, saj bi lahko počakali, da bi delo v parlamentu začeli po podpisu protokola. Toda še večja zagata je izbira teh poslancev. Evropski parlament je maja letos sprejel poziv, naj 12 držav članic »za opazovalce imenuje tiste kandidate, ki bi bili izvoljeni, če bi dodatni sedeži že bili dodeljeni v času evropskih volitev«. Po tej logiki bo opazovalka v evropskem parlamentu Zofija Mazej Kukovič (SDS), kratek čas ministrica za zdravje v Janševi vladi.
Toda vsa stvar le ni tako preprosta. Evropski poslanec Ivo Vajgl (Zares) je minuli torek za STA dejal, da je »seveda dobro, da bomo Slovenci imeli še enega poslanca, ampak mislim, da se bo treba v Sloveniji dogovoriti o tem, na kakšen način bomo tega poslanca izvolili. Težko je a priori reči, da se neki poslanec izvoli na rezervo ... O tem se je treba v Sloveniji na ustrezen, ustaven in demokratičen način dogovoriti. To ni stvar javnega licitiranja, ampak stvar principa. V Sloveniji smo imeli volitve, na katerih smo volili sedem, ne osem poslancev.«
Vajgl je vrgel v politično javnost zanimivo kost, ki pa ni brez mesa. Povedal je, da svojo izjavo utemeljuje na sklepih Evropskega sveta v Bruslju, ki so bili sprejeti 18. in 19. junija 2009. Tam je glede tega zapisano: »Zadevne države članice bodo za zapolnitev teh dodatnih sedežev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo imenovale osebe pod pogojem, da so bile te osebe izvoljene na splošnih neposrednih volitvah bodisi z ad hoc volitvami bodisi glede na rezultate evropskih volitev junija 2009 ali tako, da bo njihov nacionalni parlament izmed svojih poslancev imenoval zahtevano število članov.« Tudi Marko Golobič iz državne volilne komisije je opozoril, da status poslanca opazovalca zaradi tega, ker lizbonska pogodba še ni uveljavljena, ni urejen. Zato bi morali po njegovem ob »uveljavitvi pogodbe po hitrem postopku dopolniti zakon o volitvah poslancev RS v evropskem parlamentu«. Potemtakem mora o tem odločati še slovenski parlament.
Seveda pa so povsem drugačnega mnenja v SDS, katere članica je Kukovičeva. Od tam so sporočili: »Menimo, da je zadeva jasna. Naslednja poslanka, ki bo zastopala interese Slovenije v Bruslju, je glede na volilne izide junijskih volitev z liste Slovenske demokratske stranke - ga. Zofija Mazej Kukovič. Zato ne vidimo razloga, da bi ponavljali volitve in trošili davkoplačevalski denar.« Zanimivo, da jih v tem primeru davkoplačevalski denar zanima, v zvezi s stroški za množico referendumov pa so v SDS malo drugačnega mnenja.
Kakršnakoli bo končna odločitev, ali imenovanje Kukovičeve ali ponoven izbor, brez pravne podlage pač ne bo šlo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.