8. 10. 2009 | Mladina 40 | Politika
Silicijeva Slovenija
Kavic spijejo manj, a za računalnike in informacijsko tehnologijo bo vlada naslednje leto potrošila 35 milijonov več kot letos
Vzdrževanje in dograditev programa za vladne e-seje - 200 tisoč evrov.
© Borut Peterlin
Ministrstva nameravajo v naslednjem letu kupiti 3600 osebnih računalnikov, približno 700 prenosnih računalnikov, 2000 LCD-zaslonov, 226 tako imenovanih ročnih računalnikov oziroma zmogljivejših mobilnih telefonov, 12 videoprikazovalnikov, 300 naprav za skeniranje, skoraj 1500 laserskih tiskalnikov ter drugo programsko opremo ... V primerjavi z letošnjim letom bo »račun« za nakup izdelkov iz sveta informacijskih tehnologij višji za kar 35 milijonov evrov. Oziroma za eno tretjino.
Številka napeljuje na misel, da bo Slovenija iz krize resnično stopila modernejša, naprednejša, boljša in vsaj v sektorju »država« tehnološko močnejša. Po drugi strani pa se seveda postavlja vprašanje, ali ne bi bilo pametneje s takšnimi investicijami malce počakati in se namesto varčevanja pri kavicah odpovedati kakšnemu videoprikazovalniku. Vsaj volivci razmišljajo v tej smeri. Proizvajalci računalniške opreme bodo namreč letošnje leto končali z okrog 11 odstotkov manjšim prometom, ker majhni in veliki kupci obnovo svoje opreme zamikajo v prihodnost.
Poglejmo si konkreten primer. Recimo Slovensko obveščevalno agencijo (Sova). V njej je zaposlenih okrog 360 ljudi. Ta podatek sicer ni javen, a je leta 2005 vlada Janeza Janše v enem mesecu »po pomoti« razkrila in objavila njihovo število. V zadnjem osnutku letnega načrta pridobivanja stvarnega premoženja države, ki ga je vlada oblikovala ob sprejemu proračunov za leto 2010 in 2011, piše, da si Sova želi 180 osebnih računalnikov, 60 monitorjev in 145 enot telekomunikacijske opreme za podporo večpredstavnosti. Ob tem je še zapisano, da naj bi bila oprema namenjena za »predstavnike agencije v tujini«. Stroške za njih, še izhaja iz dokumenta, vodijo v proračunu pod postavko številka 1109.
Sicer ni dvoma, da ima Sova v tujini svoje agente, vendar pa države uradno števila svojih obveščevalcev v tujini ne obešajo na veliki zvon ali jih sploh ne priznavajo. Iz Sove zato pojasnjujejo, da je pri »razporejanju proračunskih sredstev po posameznih postavkah prišlo do napake v nastavitvah programske opreme«, zaradi česar naj bi bil del sredstev za Sovo vnesen pod napačno postavko. »Agencija je na to opozorila ministrstvo za finance in ministrstvo za javno upravo, ki bosta izvedli vse potrebno, da se ta napaka odpravi v najkrajšem možnem času,« pravijo. Čeprav niso razkrili obveščevalcev, pa so razkrili njihovo navdušenost nad osebnimi računalniki.
Država je namreč Sovi že letos kupila 120 novih osebnih računalnikov, sedaj načrtujejo nakup novih 180 osebnih računalnikov, za leto po tem pa načrtujejo še en nakup 180 računalnikov. Če na hitro izračunamo, bodo v Sovi že čez dve leti na smetišče zgodovine začeli metati letos kupljeno opremo. Pri čemer Sova sploh ni velika izjema. Precej drugih ministrstev in služb kljub temu, da so tudi računalniki iz leta 2007 kos nalogam iz leta 2009, za amortizacijski cikel pri računalniški opremi jemljejo 2 ali 3 leta. Največje število osebnih računalnikov so za naslednje leto naročili po upravnih enotah - 800, kar bo proračun stalo skoraj pol milijona evrov.
Pri tem pa nastanejo še drugi stroški. Če denimo kupimo tiskalnik, ga je treba priključiti v vtičnico. Omenjeno opravilo, ki se imenuje »stroški vklopa in postavitve tiskalnikov«, stane približno 40 evrov po enoti. Skupaj za okrog 500 novih tiskalnikov: 22 tisoč evrov. Cena za priklop novih računalnikov po upravnih enotah: 68 tisoč evrov.
Ena večjih informacijskih investicij v naslednjem letu bo nacionalni preiskovalni urad, tako imenovani slovenski FBI, ki naj bi se ukvarjal z najbolj zahtevnimi primeri s področja gospodarskega kriminala in korupcije. Čeprav naj bi na posebni lokaciji, kot je večkrat poudarila notranja ministrica Katarina Kresal, delalo od 70 do 80 strokovnjakov, je v državnem načrtu za njih načrtovan nakup 400 osebnih računalnikov in drugih kosov informacijske opreme v skupni vrednosti 700 tisoč evrov. Iz policije odgovarjajo, da ne gre za 400 računalnikov, ampak med drugim tudi za »nestandardne« delovne postaje, za »specifično informacijsko opremo« in podobno.
Toda nakup nove strojne opreme ni nič proti nakupu novih računalniških programov. Eden največjih informacijskih stroškov je nakup licenc, nadgradnja računalniških programov in podobno. Projekt, ki pri tem izstopa, je prenova celotnega informacijskega sistema davčne uprave, za katerega je v naslednjem letu rezerviranih okrog 10 milijonov evrov. Obstoječi program, ki računa odmero dohodnine, sporočajo iz Dursa, bo namreč v kratkem praznoval dvajsetletnico. Skupaj bodo ministrstva za programsko opremo prihodnje leto tako potrošila več kot 23 milijonov evrov. V ta sklop denimo spada vzdrževanje in dograditev programa za vladne e-seje, pa spremljanje EU zakonodaje, kar bo stalo 200 tisoč evrov. A tudi »projekt merjenja administrativnih stroškov in bremen«, ki bo proračun olajšal za 765 tisoč evrov. Torej skoraj toliko, kot stane pet dvigal, namenjenih invalidom. Tako dvigalo sedaj gradijo v stavbi predsednika države in generalnega sekretariata vlade in zaradi njega je Rudolf Petan naslovil poslansko vprašanje o upravičenosti naložbe v trenutku, ko država od javnih uslužbencev zahteva zategovanje pasu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.