Borut Mekina

15. 10. 2009  |  Mladina 41

Floskule in dvoličnost

Dragutin Mate vs Katarina Kresal

Nekdanji minister Mate

Nekdanji minister Mate
© Matej Leskovšek

Notranja ministrica Katarina Kresal parlamentarni komisiji za štetje izbrisanih ne bo poslala seznama uslužbencev, ki so leta 2004 sodelovali pri izdajanju odločb izbrisanim. Razlog? Imen parlamentarcem ne želi razkriti, saj so bili »uslužbenci notranjega ministrstva, ki so delali v postopkih izdajanja odločb izbrisanim, v preteklosti deležni šikaniranja, zato smo jih želeli zaščititi«. Omenjeno šikaniranje naj bi se kazalo v telefonskih klicih in tudi v »razbijanju vetrobranskih stekel na avtomobilih«. Poleg tega naj bi bilo predmet parlamentarne preiskave, ki je bila sprožena na pobudo SDS, ugotavljanje politične odgovornosti, te pa uradniki ne nosijo, zaradi česar naj bi se pri tem vprašanju porajala resna »ustavnopravna vprašanja«, ki bi jih bilo treba »temeljito preučiti«.
Morda se ob tem resnično poraja kakšno vprašanje, a to gotovo ni tako »resno«, kot pravi Kresalova. Upravno sodišče je pred dvema letoma s sodbo št. U1900/2005-12 odločilo, da mora ministrstvo novinarju sporočiti imena in priimke javnih uslužbencev, ki so bili vključeni v postopke izdajanja odločb v primeru izbrisani. Razlog je preprost in razumljiv. Omenjeni uslužbenci, zaradi katerih sta se sedaj začela javno prerekati Mate in Kresalova, so bili za svoje delo dodatno plačani. Notranji minister iz tistega časa Rado Bohinc je z njimi sklenil podjemne pogodbe. In ker so trošili proračunski denar, je zakon o dostopu do informacij javnega značaja jasen: njihova imena so javna informacija.
Zaradi tega se je mogoče strinjati z mnenjem bivšega notranjega ministra Dragutina Mateja, da Kresalova namesto argumentov uporablja »floskule«. Pa tudi, da je »nedopustno in nesprejemljivo«, da ministrica parlamentarni komisiji zahtevanih imen ne sporoči. Vendar tudi Mate pri tem ni nedolžen. Omenjena tožba in sodba upravnega sodišča sta prav posledici tega, da notranje ministrstvo pod Matejevim vodstvom aprila 2005 imen ni hotelo objaviti. V odločbi s šifro 18-02-912-307/2005 je ministrstvo zapisalo, da imen in priimkov uslužbencev zaradi varstva osebnih podatkov ne bo sporočilo javnosti, saj naj ne bi bil »izkazan nikakršen javni interes za razkritje takih podatkov«. Skratka, tudi Mate je, tako kot sedaj Kresalova, poskušal varovati anonimnost uradnikov, danes pa isto prakso napada.
Pogodbe s približno 30 državnimi uslužbenci, ki si jih v SDS tako močno želijo, hranimo v uredništvu. Novinar je te podatke zahteval, ker je Mate leta 2005 dejal, da je bilo za pogodbeno delo porabljenih vseh 30 milijonov evrov, čeprav so uslužbenci izdali le polovico ali zgolj tretjino obljubljenih odločb izbrisanim. Ker gre po odločbi upravnega sodišča za informacijo javnega značaja, bodo seznam prej ali slej dobili tudi parlamentarci v preiskovalni komisiji. A nad vsebino bodo razočarani. Dokumenti namreč ne razkrivajo veliko. Uslužbenci so se v njih zavezali, da bodo delali v popoldanskem času, da bodo sestavljali odločbe, ažurirali evidence o izdanih odločbah, vodili upravna dejanja v postopkih odločanja, pregledovali spise. To, kako in zakaj so na MNZ izbrisane šteli, kar parlamentarna komisija SDS preiskuje, iz dokumentov ni razvidno. Pa tudi sicer je jasno, da so na MNZ število izbrisanih določili že kakšni dve leti prej, preden so s temi izjemno zaželenimi uslužbenci podpisali pogodbe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.