Erik Valenčič

22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Politika

Umazanemu prvemu krogu bo sledil drugi

Mednarodna skupnost si prizadeva za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti

Javna napoved Bele hiše, da ne bo sprejela nobene odločitve v zvezi z napotitvijo novih vojaških sil v Afganistan, dokler v tej državi ne bo kredibilne vlade, ki bi lahko delovala kot »resnični partner«, je bil zelo jasen kazalec, da Zahod preprosto ne more več tolerirati početja tamkajšnjega predsednika Hamida Karzaja, za katerega se je izkazalo, da je želel ukrasti volitve. Obamov posebni odposlanec za Afganistan in Pakistan Richard Holbrooke je sicer še nedavno dejal, da imajo tudi druge demokratične države manjše težave na volitvah, a se je kaj kmalu zatem izkazalo, da je to, kar se je zgodilo v Afganistanu, vse prej kot mala stvar. Ustrahovanja volivcev, kupovanje podpore pri voditeljih klanov in čiste poneverbe glasovnic so bili preveliki, da bi jih bilo mogoče ignorirati ali pomesti pod preprogo. Preiskava Komisije za volilne pritožbe, ki so jo podprli tudi Združeni narodi, je pokazala, da je 1,3 milijona glasov v podporo Karzaju neveljavnih, s čimer je propadel njegov načrt, da bi zmagal že v prvem krogu. Ves svet je opazoval, kako se je oklepal tega načrta do zadnjega trenutka, in vseeno ga ni bilo sram. Obtožbe na račun kraje glasov je označil za »onečastitev ljudske volje Afganistancev« in najbrž je enkrat takrat prejel klic gospe Mednarodne skupnosti: »Ok, Hamid, zdaj si pa res šel predaleč.«
Če nič drugega, lahko vsaj uživamo v tej farsi. Karzaj je na koncu moral požreti svoje lastne besede in pozdraviti odločitev o razpisu drugega kroga volitev 7. novembra, v katerem se bo pomeril s tekmecem Abdulahom Abdulahom, češ da gre tu za »korak v pravo smer«. Ob tem je še dodal, da so mu »nacionalni interesi pomembnejši od osebnih«. Resnično, ta človek bi bil uspešnejši politik, če bi bil nem. Ali pa vsaj iskrenejši.
Zaradi njega so zdaj vsi v zadregi, predvsem njegovi botri z Zahoda. Tale stavek iz članka britanskega časopisa The Guardian razkriva bistvo zadrege: »Svetovni voditelji so danes pohiteli s pohvalami na račun Hamida Karzaja, potem ko je afganistanski predsednik vendarle podlegel močnemu mednarodnemu pritisku in sprejel drugi krog volitev.« Britanski premier Gordon Brown je pohvalil Karzajevo »državniško držo«, ameriški senator John Kerry, ki je obiskal Kabul, pa njegovo »zavezanost ustavi in vladavini zakonov«, čeprav vsi vedo, da so ga k temu morali prisiliti.
Vendar kdo pravi, da bo drugi krog volitev pravičen in pregleden? Združeni narodi so zahtevali in tudi dosegli, da je treba iz volilnega procesa izključiti več kot polovico afganistanskih uradnikov, ki jih sumijo poneverb iz prvega kroga. Kdo pa bo nadziral voditelje klanov in njihove ukaze ljudem, za koga naj volijo? Tu je še vprašanje varnosti. Koliko ljudi, ki so enkrat že tvegali življenja, da so lahko oddali svoj glas, bo to pripravljeno storiti še enkrat? Še posebej po vsem cirkusu, ki se je odvijal zadnje tedne v Kabulu. Nobena skrivnost ni, da je drugi krog volitev nočna mora tudi za tuje vojake, ki bodo tako še enkrat morali zagotavljati vsaj minimalno varnost za njihovo izvedbo. Ne moremo niti mimo dogajanja v Pakistanu. Spomnimo, pakistanska vojska je sprožila veliko ofenzivo proti talibanom v dolini Svat samo nekaj tednov pred prvim krogom afganistanskih volitev v avgustu. Eden od ciljev vojaške operacije je bil zadržati del talibanov v Pakistanu in s tem zmanjšati morijo v Afganistanu. Zdaj se bliža drugi krog volitev in evo - pakistanska vojska oblega Južni Vaziristan.
Po poročanju številnih medijev sta tako Karzaj kot Abdulah zdaj izpostavljena velikemu pritisku mednarodne skupnosti, naj oblikujeta vlado nacionalne enotnosti. Oba sta to možnost najprej zavrnila, a v zadnjih dnevih sta ji v javnih nastopih vendarle nakazala nekaj naklonjenosti, čeprav je malo možnosti, da bi ta eksperiment zares uspel. Glede na skorumpiranost politike v Kabulu imata Karzaj in Abdulah velik potencial zgolj v tem, da medsebojno rivalstvo in sovraštvo nadaljujeta v skupni vladi, in pravzaprav ni jasno, zakaj si mednarodna skupnost želi afganistansko različico ukrajinskega para Juščenko-Timošenko. Gre za še eno slabo idejo kratkoročnega dometa, ki ne odseva realnosti na terenu, temveč zgolj odsotnost drugih idej.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.