22. 10. 2009 | Mladina 42
V parlamentu vse manj intelektualcev?
A razprava je na nizki ravni tudi zunaj parlamenta
Pavel Gantar v parlamentu pogreša intelektualce in boljšo razpravo
© Borut Krajnc
Nedavno je v intervjuju za Večer predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar potarnal, da je v parlamentu vedno manj intelektualcev. S tem je mislil na upad poslancev, ki izhajajo iz akademskega okolja, torej tistih, ki predavajo na fakultetah. »V tem mandatu so trije, v prejšnjem mandatu, navajam po spominu,so bili vsaj štirje,« je Gantar utemeljil svoje besede. Pravi še, da se upad intelektualcev pozna predvsem pri kakovosti razprave v državnem zboru. Seveda je to opazka, ki bi jo lahko izrekel vsak, ki je kdaj gledal prenos seje državnega zbora, še posebej, če je bila tema bolj »ljudsko« obarvana. Če pa jo izreče predsednik državnega zbora, to morda pomeni, da je razpravljanje poslancev vedno težje nadzorovati.
Upad intelektualcev v parlamentu je na prvi pogled mogoče razbrati že na podlagi spremenjenega števila doktorjev znanosti, izvoljenih v državni zbor. Teh je od prvega sklica leta 1992 vedno manj, res pa je, da je bil prvi državni zbor pravi rekorder po številu doktorjev, saj jih je bilo takrat kar 16, danes pa jih je zgolj pet.
Vendar dr. Igor Pribac, docent za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, meni, da intelektualcev ne konstituira to, da predavajo na fakulteti, temveč to, da so pripravljeni zapustiti ozke okvire svoje stroke in se angažirati pri reševanju družbenih vprašanj, ki presegajo njihove kompetence. »Mislim, da raven razprave v državnem zboru ni bila nikoli bistveno višja, kot je danes. Lahko, da je bilo več izobražencev, a je bilo vedno dovolj tudi tistih, ki so raven razprave vztrajno nižali.«
Težava tako ni le v nizki ravni razprave v državnem zboru, temveč tudi v širši javnosti, ki je svojo zadnjo veliko razpravo po Pribčevem mnenju doživela v času odločanja o vstopu v Evropsko unijo in Nato. »Zdi se mi, da je vedno manj intelektualcev, ki so pripravljeni nastopiti v javni razpravi, hkrati pa je vedno manj tudi stimulusov za javno razpravo. Smo sredi velike krize, pestijo nas žgoča socialna vprašanja, morali bi iskati učinkovite ukrepe, pa se obnašamo, kot da vprašanj sploh ni. Odločalo se bo brez javne razprave, birokratsko, razprava pa se bo morda razvila šele pozneje,« je še kritičen Pribac.
Da je raven razprave na psu v državnem zboru in tudi v širši javnosti, pričajo številni primeri od pozivov Pavla Ruparja v državnem zboru, naj se nekaterim poslankam pregleda mednožje, do nestrpnih odzivov ob predlogu novega družinskega zakonika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.