Deja Crnović

22. 10. 2009  |  Mladina 42

Ekološki krematorij

Se bomo tudi v Sloveniji greli s toploto, ki jo pridela krematorij?

Krematorij na ljubljanskih Žalah

Krematorij na ljubljanskih Žalah
© Borut Krajnc

København decembra gosti konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, zato ni nič nenavadnega, da mediji že poročajo o domislicah, ki se porajajo Dancem v skrbi za lepši odnos do okolja. Tako je zveza danskih krematorijev razkrila, da so ti v zadnjih treh letih pridelali dodatnih 10.000 evrov zaslužka z recikliranjem kovinskih delov, ki so ostali za pokojniki. Gre za kovinske dele, s katerimi v medicini popravljajo telesne poškodbe in ki jih ni mogoče sežgati. Tako je v zadnjih treh letih 31 danskih krematorijev nizozemskemu podjetju za recikliranje prodalo 4810 kilogramov odpadnih kovin. Čeprav so danske oblasti leta 2005 takšno recikliranje z zakonom dovolile, so hkrati prepovedale uporabo posmrtnih ostankov v umetnosti. A reciklirajo se ne le kovinski deli telesa, temveč tudi telesna toplota. Petnajst danskih krematorijev navija za odvajanje »odpadne toplote« iz krematorijev v ogrevalne sisteme naselij. Z letom 2011 bodo namreč začeli veljati predpisi, ki od krematorijev zahtevajo, da iz odpadnih plinov izločijo strupene snovi, kot so dioksini in živo srebro. Filtriranje poteka z ohlajanjem dimnikov, pri tem pa nastaja odpadna energija, s katero bi lahko ogrevali bližnja naselja.
Seveda smo želeli preveriti, ali o podobnih ukrepih razmišljajo tudi na ljubljanskih Žalah. »Dimne pline iz krematorijskih peči že nekaj let delno ohlajamo z uporabo rekuperatorja. Tako reciklirano toploto uporabljamo za ogrevanje servisnega objekta, toplota izhodnih plinov pa je zaradi tega bistveno nižja,« je sporočil direktor Bojan Lepičnik. Žale so si zaradi ekološke osveščenosti prislužile certifikat ISO 14001:2004, presoja vplivov na zrak pa je pokazala, da so vplivi upepeljevalnice na okolje razmeroma najmočnejši pri izpustu dušikovih oksidov, pa še ta dosega le 15 odstotkov mejne vrednosti. »O še večji reciklaži odpadne toplote dimnih plinov intenzivno razmišljamo že nekaj let,« pravi Lepičnik. »Cilj je znižati temperaturo dimnih plinov pod 100 stopinj Celzija,« in ne samo do 180 stopinj, kot to počnejo na Danskem. Zato na Žalah sodelujejo z ljubljansko strojno fakulteto, s podjetjem CMC Ekocon, z Energetiko Ljubljana, s proizvajalcem peči Facultatieve Technologies in z drugimi, ki si prizadevajo razviti sitem, po katerem bi razpoložljivo energijo iz dimnikov v celoti uporabili in jo reciklirali tako, da bi bila uporabna za ohlajanje servisnega objekta in naprav ter deloma za proizvodnjo električne energije. »V zvezi s proizvodnjo električne energije je ena od tehnoloških možnosti nadgraditev peči s stirlingovim motorjem, ki z ohlajanjem dimnih plinov v visokih temperaturnih območjih proizvaja električno energijo, nižja temperaturna območja pa bi lahko izkoristili za ogrevanje vode in prek ustreznih izmenjevalcev tudi za ohlajanje prostorov.« Vendar pa bo treba na prilagoditev motorja za krematorijske peči še nekoliko počakati.
Podobno so razmišljali v Taipeiu, a so se zaradi protestov svojcev odločili, da električne energije, pridobljene iz krematorijskih peči, ne bodo uporabljali za hlajenje prostorov, pač pa zgolj za razsvetljavo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.