Deja Crnović

 |  Mladina 43

Proti družinskemu zakoniku tudi SDS

Vendar tokrat s predlogom spremembe starega, neustavnega zakona

Dan družine v katoliškem duhu

Dan družine v katoliškem duhu
© Aleša Stritar

Nasprotniki novega družinskega zakonika so izjemno dejavni: v soboto so se na ljubljanskem Prešernovem trgu zbrali zagovorniki tradicionalne družine in njene nedotakljivosti ter napovedali zbiranje podpisov »z zahtevo po zaščiti družine«. Peticija se osredotoča predvsem na tisti del zakonika, ki družino opredeljuje kot skupnost dveh oseb istega ali različnega spola, in zahteva, da se v družinskem zakoniku ohrani definicija zakonske zveze kot skupnosti moža in žene, družine pa kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok. Če jih vlada ne bo uslišala, napovedujejo referendum.
V akcijo se je tik pred zborovanjem prebrisano vključila tudi največja opozicijska stranka SDS, sicer avtorica zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, za katerega je ustavno sodišče letos poleti na pobudo aktivistov Mitje Blažiča in Vikija Kerna izdalo odločbo o neustavnosti. Zakon je pri pravici dedovanja istospolnim skupnostim kljub domnevni pravičnosti, ki jo je napovedovala SDS, vseeno onemogočal enake pravice, kot jih imajo druge, za desnico sprejemljivejše oblike družine. Da bi odpravili neustavnost, pa v SDS ne nameravajo čakati na novi družinski zakonik. V petek, tik pred zborovanjem privržencev tradicionalne družine, je poslanska skupina SDS vložila predlog zakona o spremembah zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ta naj bi urejal protiustavnost prejšnjega zakona, s katerim so se tako dolgo hvalili, in istospolnim partnerskim skupnostim omogočil enake predpise za dedovanje kot zakoncema v zakonski zvezi in partnerjema v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske. Čeprav je hitenje SDS, da bi ujela šestmesečni rok, ki ga je ustavno sodišče državnemu zboru določilo za odpravo neustavnosti, lahko pogojno pohvalno, po Blažičevem mnenju ne smemo spregledati politične motivacije SDS. »Glede na to, da je v postopku sprejemanja nov družinski zakonik, ki celovito ureja razmerja istospolnih partnerjev, je spreminjanje ZRIPS-a brezpredmetno,« meni Blažič, sicer pobudnik kampanje Za vse družine!, ki podpira sprejetje novega družinskega zakonika. »Družinski zakonik bo uredil vsa razmerja, ne zgolj dednopravnih, in bo, ko bo sprejet, v celoti izpolnil tudi odločbo ustavnega sodišča. V resnici poskuša SDS s spretno politično potezo ponovno preprečiti, da bi se istospolnim parom zagotovile vse temeljne človekove pravice. Še več, onemogočiti želi tudi celostno urejanje pravic otrok v istospolnih družinah ter pravno ureditev socialnega starševstva. ZRIPS namreč ne omogoča niti običajnega dedovanja niti minimalnih socialnih pravic, ki izhajajo iz partnerstva, kaj šele, da bi poskrbel za otroke v istospolnih družinah,« je še prepričan. »Upamo, da bodo pristojni uvideli njihove namere in da se bo vlada osredotočila na sprejemanje družinskega zakonika. Lepo vas prosim, od kdaj pa je ta stranka varuhinja izpolnjevanja odločb ustavnega sodišča, ko pa se je vsaj v primeru izbrisanih obnašala ravno nasprotno,« še dodaja Blažič. SDS je predlog poslala v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku, zanimivo pa bo videti, kako se bo nanj odzvala koalicija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.