29. 10. 2009 | Mladina 43
Novi ruski veleposlanik dviga prah ...
... in razkriva dvoličnost slovenske politike
Odločitev Rusije, da bo Dokuja Zavgajeva imenovala za svojega novega veleposlanika v Sloveniji, je sprožila manjši cunami zadrege. Zvrstila se je serija člankov in izjav proti Zavgajevu, »čečenskemu vojnemu zločincu«, in naenkrat smo dobili kup samoniklih poznavalcev Čečenije, ki pred tem o grozotah, ki so se in se še dogajajo tam, niso veliko govorili. A zdaj Čečenija prihaja k nam.
Zadeva je vsaj nerodna. V času tako imenovane prve čečenske vojne (1994-96) je bil Zavgajev na volitvah, ki jih je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE) označila za »nesvobodne in nepoštene«, izvoljen za predsednika in nobena zgodovinska skrivnost ni, da je bil marioneta Moskve, torej soodgovoren za ruske vojne zločine proti lastnemu narodu. To, da proti njemu ne potekajo sodni postopki, na kar je opozoril vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, je zgolj zatiskanje oči pred resnico. Zanimivo je, da je Žbogar avgusta, ko je predsedoval odboru ministrov Sveta Evrope, obsodil umor ruske humanitarne delavke Sareme Sadulajeve v Čečeniji in mednarodno skupnost ter Amnesty International pozval k pritisku na Rusijo. Zdaj pa se bo moral rokovati z enim od tamkajšnjih zločincev, ki mu ga pošilja prav Moskva.
Slovenska diplomacija pod vodstvom Dimitrija Rupla sicer ni nikoli razvila tradicije kljubovanja svetovnim velesilam in je tudi pod Žbogarjem najbrž ne bo.
A to ne pomeni, da se nespodobno imenovanje iz Moskve ne izkorišča za notranjepolitične obračune. Nasprotno. Opozicijska SDS je na nogah. Parlamentarna komisija za peticije in človekove pravice, ki ji predseduje Eva Irgl iz SDS, naj bi bila v ponedeljek obravnavala sporno imenovanje Zavgajeva za veleposlanika, ampak dlje od prerekanja o poslovniku predstavniki komisije niso prišli. Namen sklica obravnave je vseeno jasen - da se prek diskreditacije Pahorjevega zunanjega ministra pokaže, da je SDS stranka pokončnih ljudi s hrbtenico.
A to ne bo držalo. Janez Janša je bil sicer oster kritik razmer v Čečeniji, ko je bil v opoziciji prejšnjič. Leta 1999 je v zvezi s tem takratnega zunanjega ministra Borisa Frleca obtožil, da »z zadržanostjo do omenjenih kršitev ter z neizoblikovanimi ali celo napačnimi stališči odreka drugim narodom pravico do najosnovnejših človekovih pravic«. Vendar je Janša, ko je postal premier, omilil svoj besednjak. Pred obiskom Rusije maja 2006 je dal intervju za državni časopis Rossijskaja gazeta in v njem v zvezi s kršitvami človekovih pravic v Rusiji dejal: »Mislim, da ima Rusija potrebne demokratične ustanove, ki ji omogočajo uspešno reševanje teh vprašanj.« In ko je spoznal predsednika Vladimirja Putina, ki je leta 1999 začel drugo čečensko vojno, se mu je Janša vljudno zahvalil za možnost, da ga je lahko spoznal. Enako bi naredil tokrat s spornim veleposlanikom, če bi le sedel v vladi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.