Darja Kocbek

29. 10. 2009  |  Mladina 43  |  Svet

Ostaja dobra stara »dežela Merklove«

V koalicijski pogodbi ni večjih sprememb, je pa predvideno precejšnje dodatno zadolževanje države

Krščanska demokratinja (CDU) Angela Merkel je ta teden začela svoj drugi mandat nemške kanclerke. Tokrat bo imela v vladni koaliciji poleg sestrske krščansko-socialne unije (CSU) še liberalce (FDP). Čeprav so bila pogajanja o koalicijski pogodbi vse prej kot mirna, v njej niso predvidene večje reforme, je pa predvideno precejšnje dodatno zadolževanje države. Tu in tam bodo kaj malega reformirali, toda republika ostaja enaka, ne bo ne črna (to je barva CDU, CSU) ne rumena (FDP), pa tudi ne črno-rumena. Ostala bo dobra stara »dežela Merklove«, ki skrbi, da nikakor ne bi vznemirila državljanov. Ker pa kriza še ni mimo in ker nova koalicija napoveduje dodatno zadolževanje, je ta politika zelo tvegana, je napisal tednik Spiegel.
To je Merklovi že v torek, še preden je prisegla za nov mandat, sporočil predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, evropski voditelj z najdaljšim stažem in predsednik evroskupine že tretji zaporedni mandat, zaradi česar je veljava njegove besede v Evropi veliko večja, kot je teža države, iz katere prihaja. Fiskalna politika, ki jo napoveduje nova nemška vlada, je po njegovem mnenju nevzdržna za prihodnje rodove, hkrati pa je lahko slab zgled za druge evropske države. Če se bo Nemčija požvižgala na določbe pakta stabilnosti in rasti, ki omejuje proračunski primanjkljaj na največ 3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) in javni dolg na največ 60 odstotkov BDP, jih tudi druge članice ne bodo spoštovale. V postopku zaradi preseganja meje 3 odstotkov BDP je že zdaj 20 od 27 članic EU. Nemčija je med njimi.
Kljub temu je nova nemška vlada predvidela, da bo dolg države samo leta 2010 povečala za 90 milijard evrov. To je kar dvakrat več, kot se je na leto na novo zadolžila dosedanja vlada. Njeni dolgovi so znašali 27,7 milijarde evrov na leto, predprejšnji vladi Gerharda Schröderja je uspelo s 23,3 milijarde evrov novih dolgov na leto.
Nemčija je pred petimi leti že imela težave zaradi prevelikega primanjkljaja in dosedanji vladi, ki ji je prav tako predsedovala Merklova, je z zelo velikimi težavami in zgolj ob rahljanju določb pakta stabilnosti in rasti primanjkljaj uspelo spraviti nazaj na manj kot 3 odstotke BDP. Juncker se še zelo dobro spomni, kako mučna so bila pogajanja o reformi pakta in kako trdovratno so se Nemci in Francozi upirali ukrepom za znižanje svojega proračunskega primanjkljaja. Takrat je imelo težave zaradi prevelike zadolženosti le nekaj članic EU. Zdaj je finančna kriza nekatere članice, zlasti Irsko, Španijo, Grčijo (iz evroobmočja), pa tudi Veliko Britanijo, Madžarsko, Latvijo spravila na rob bankrota. Evropska komisija je pravkar objavila drugo poročilo o dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Nemčijo je v njem uvrstila v skupino tveganih držav, to pomeni, da brez večje reforme pokojninskega sistema in trga dela dolgoročno ne bo zmogla zagotoviti izplačevanja pokojnin.
»Kako naj voditelji Luksemburga, Belgije in Avstrije pojasnijo potrebo po strogi varčevalni politiki, ko se Nemčija in Francija tega ne držita,« je po poročanju STA opozoril predsedujoči evroskupine Juncker. Tako ostro se je najbrž odzval tudi zato, ker so v javnost prišli podatki, da je Merklova med pogajanji o koalicijski pogodbi skupaj s predsednikom FDP in podkanclerjem Guidom Westerwellejem celo načrtovala senčni proračun, ker ni zbrala dovolj poguma, da bi državljanom povedala, da od nove vlade kljub predvolilnim obljubam zaradi krize ne morejo pričakovati nobenih daril. Senčni proračun je padel v vodo, ker bi bil protiustaven, pa tudi odpor bi bil takoj ob nastopu nove vlade prevelik. So si pa koalicijske stranke takoj izmislile nov izraz in v koalicijsko pogodbo vnesle pojem »posebno premoženje«, prek katerega bodo po mnenju izvedencev lahko ustvarjale nove dolgove. Samo zaradi obljubljenega znižanja davkov do leta 2013 bo morala nova nemška vlada državo na novo zadolžiti za 24 milijard evrov. Obljube davkoplačevalcem, da bodo z znižanjem zbrali več davčnih prihodkov, so po besedah ekonomistov jalove.
Če bo Nemčija v težavah in se njena vlada ne bo učinkovito spoprijela z izhodom iz krize, bo to pomenilo težave tudi za slovensko gospodarstvo in slovensko vlado pri ukrepanju zoper krizo. Slovenska podjetja so najbolj odvisna od nemškega trga, saj je Nemčija največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in peta največja vlagateljica v naši državi. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo nanjo odpade kar petina slovenske zunanjetrgovinske menjave. Lani je bila vrednost te 8 milijard evrov. Vrednost izvoza v Nemčijo je lani znašala dobrih 3,7 milijarde evrov, uvoza iz nje pa 4,3 milijarde evrov.
Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je v začetku meseca na zajtrku z novinarji po poročanju STA dejala, da se letos rekordni obseg trgovinske menjave iz lanskega leta ne bo ponovil, bo pa že to, če bo dosežena raven iz leta 2007, znak, da gospodarski odnosi med državama kljub gospodarski krizi ostajajo trdni. Dodala je še, da Slovenija v tem času več izvaža v Nemčijo kot iz nje uvaža. Rantznova je pritrdila uveljavljenemu prepričanju, da si slovensko gospodarstvo ob okrevanju nemškega lahko z rahlim časovnim zaostankom obeta izboljšanje razmer. Nemška podjetja pa v prihodnjih treh letih načrtujejo v Sloveniji nova vlaganja v višini 300 milijonov evrov. Toda ekonomisti dvomijo, da bo nemško gospodarstvo kmalu in hitro okrevalo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,9 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,9 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14,77 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.