Vlasta Nussdorfer

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar vas je premestila in degradirala na najnižjo tožilsko raven. Kako se je odzvala, ko ste jo opozorili, da gre za premestitev v nasprotju z zakonom?

> Formalnopravno pomeni prestavitev dveh višjih državnih tožilk na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pomoč, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ali onemogočeno pravočasno izvajanje tožilskih funkcij. Odprto ostaja sicer vprašanje prepletanja operativnega dela in nadzora, pri meni pa tudi nesporno dejstvo, da sem bila edina tam, s svojim soglasjem, kot višja tožilka dve maksimalni leti. Generalno državno tožilko sem nadvse spoštljivo obvestila, da premestitev ni več možna, da pa tudi nisem v enakopravnem položaju s preostalimi, ki še nikoli niso bili premeščeni. V vsaj petdesetih letih nihče od višjih ali vrhovnih tožilcev v Ljubljani namreč ni bil premeščen proti svoji volji. Njen odgovor je bil, da moram razumeti potrebe, sicer pa si sama zakon razlaga tako, da je tožilec v svoji karieri lahko začasno premeščen večkrat. Ker sva imeli o isti stvari tako različno mnenje, sem zaprosila za pravno stališče še ministra za pravosodje.

Kaj boste storili, če kljub odločitvi ministrstva za pravosodje premestitev ne bo preklicana?

> Nisem izkoristila možnosti za upravni spor. Mesec dni sem že premeščena. Na obravnave hodim. Pomembno je, da mi je minister v za generalno tožilko neobvezujočem pravnem mnenju dal prav. Ne samo glede razlage členov o premestitvi, pritrdil mi je tudi glede neenakopravne obravnave. Absolutno pa ne gre zgolj zame, pač pa za vse, ki bi utegnili biti kdaj v prihodnosti na tak način krivično in neenakopravno prestavljeni.

Brezigarjeva vas je v zadnjih letih sicer že nekajkrat disciplinirala ...

> Takoj ko sem prišla na vrhovno državno tožilstvo, torej pred natanko štirimi leti, je sklicala kolegij o tožilski etiki in mi na njem, pred vsemi višjimi in vrhovnimi tožilci, izrekla opomin. Dobila sem ga za dve povsem nerazumni stvari: zaradi recepta v reviji Jana - Znani Slovenci kuhajo s Tefalom, saj bi morda kdo utegnil misliti, da gre za plačano reklamo!? Drugi primer je bil še hujši - obisk tečaja angleščine, ki sem si ga kot ena redkih sama plačala in obiskovala v času dopusta, šola pa se je v Žurnalu z mojim imenom pohvalila, ne da bi jaz to vedela. Tudi to bi očitno utegnilo vreči slabo luč na tožilsko organizacijo. Naravnost smešno in absurdno.

Ste spričo zadnjih dogodkov tudi vi zdaj v vedno večji skupini tožilcev, ki obupani komaj čakajo menjavo na mestu generalnega državnega tožilca?

> Z vsakim generalnim tožilcem pride neki način »vladanja«, ki pusti svoj pečat, meni pa je predvsem pomembno, da združuje in ne ločuje. Tu nismo »vaši in naši«, tu smo tožilci, organ pregona in vsi se borimo za iste cilje: pošteno, strokovno in kvalitetno delo. Tega sem se kot predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije in tožilka še kako zavedala. O menjavi sicer ne odločamo tožilci. Ko se ljudje začnejo zapirati v sobe, ko opravljajo delo zgolj zaradi preživetja, ko kljub veliki brezposelnosti ni navala na razpisana tožilska mesta, pač pa se na kadrovsko podhranjena okrožna tožilstva pošilja višje tožilce, se vprašaš: zakaj?