12. 11. 2009 | Mladina 45 | Politika
Univerzi proti plagiatorjem
Program boja proti lenim študentom
Primer ene, sicer še veljavne, \"prepisane\" diplome, ki so jo na Mariborski univerzi odkrili z Detektorjem plagiatov. Program je v diplomi odkril 101 prepisan stavek iz drugih diplomskih del.
Na pobudo Ekonomske fakultete in Fakultete za družbene vede so se na ljubljanski univerzi odločili za nakup tako imenovanega protiplagiatorskega računalniškega programa, s katerim bodo lovili študente, ki svoja seminarska, diplomska, magistrska in doktorska dela sestavljajo s pomočjo metode copy & paste. Torej prepisovanja. Kot pojasnjuje prodekanka za študentske zadeve dr. Monika Kalin Golob s FDV, je plagiatorstvo v zadnjih štirih letih postalo že kar posebna športna disciplina in akuten problem. »Iz leta v leto se nad tem pritožuje vse več profesorjev. Imamo primere, ko nekateri spremenijo le prvo stran seminarske naloge ali pa v besedilu zamenjajo ženske in moške oblike,« pravi Golobova. Samo na FDV vsako leto »uradno« obravnavajo približno 10 disciplinskih primerov.
Projekt univerze, program Turnitin, ki ga bodo na Ekonomski fakulteti, Fakulteti za upravne vede in FDV začeli uporabljati junija prihodnje leto, bo preverjal diplomske naloge pred uradno oddajo. Mentor bo moral potrditi, da je delo tudi računalniško preverjeno, ali pa bo ob prijavi diplome priložil še tako imenovano potrdilo o izvirnosti dela. Računalniški program, sicer napisan za angleški jezik, ki zna »izvirnost« izmeriti v odstotkih, bo z vsakim novim preverjanjem širil svojo »slovensko« bazo besedil. Za zdaj baza podatkov obsega več kot 80 tisoč registriranih revij in 100 milijonov različnih dokumentov ter 12 milijard spletnih vsebin, večinoma v angleškem jeziku.
S tem pa se bodo odprle nove dileme. Nekatere tuje univerze, znani so primeri iz Kanade, ki takšne in sorodne programe uporabljajo že več kot deset let, so njihovo uporabo začele opuščati zaradi sodnih odločb. V posameznih primerih so sodišča presodila, da takšen program, ki »avtomatsko« tudi shrani preverjeno »avtorsko« delo, krši določbe o avtorskih pravicah. V drugih primerih so na sodiščih pravdo dobili študentje, ki zaradi predpostavke nedolžnosti svojih del niso hoteli podvreči testu. V Sloveniji, ki se je projekta lotila razmeroma pozno, pa se odpira še eno vprašanje: Kaj storiti s primeri, ko bo tak program v obsežni bazi diplomskih del, ki obstaja že sedaj, plagiatorstvo odkril »za nazaj«? In kaj storiti, če se bodo med plagiatorji znašli pedagogi in raziskovalci na univerzi?
Vprašanje ni zgolj retorično. Na mariborski univerzi, na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo (FERI), razvijajo svoj, izredno sofisticirani računalniški program, ki je specializiran za slovenščino in ga tako denimo ni mogoče ukaniti z uporabo drugačnih sklonov ali spremenjenega vrstnega reda besed. Kot pojasnjuje dr. Milan Ojsteršek, vodja računalniškega centra na FERI, si program že sedaj pomaga z obsežno bazo 8 milijonov slovenskih besed iz oblikoslovnega slovarja ZRC SAZU. Osnovni namen detektorja plagiatov na mariborski univerzi naj bi bilo izboljšanje kakovosti del: »Vsak študent, ki bo oddal svoje delo, bo v roku ene minute dobil sporočilo, v kolikšni meri je njegova naloga podobna drugim delom. Enako velja za dela zaposlenih. V detekcijo pa bi želeli vključiti celotni slovenski prostor,« napoveduje Ojsteršek.
Eden izmed razlogov, da projekt, ki je plod domačega znanja in ki je nastal v okviru magistrskega dela inženirja Janeza Brezovnika, še vedno ostaja v tako imenovani testni fazi, je tudi, ker senat univerze med drugim še ni odločil, kako plagiatorje sankcionirati. V Mariboru imajo namreč ogromno, digitalizirano bazo diplomskih del, že med razvojem pa so naleteli na precej spornih primerov. Prepisana naj bi bila cela poglavja diplomskih del: »Tega je veliko. Interno smo že ugotovili, kje so plagiati, vendar tega še nismo objavili. V tej fazi to še ni bistveno,« razlaga Ojsteršek. Na udaru pa niso samo študenti, temveč tudi profesorji, katerih učna gradiva, tehnična poročila, elaborati in podobno so ravno tako shranjeni v elektronski bazi mariborske univerze, ki bi lahko svoje lovke detektorjev brez težav stegnila do Ljubljane. Če bi za to dobili dovoljenje.
Dr. Monika Kalin Golob pravi, da o tem, da bi iskali plagiatorje tudi za nazaj, na FDV sicer še niso razmišljali, a se jim zdi ideja, da bi tudi za nazaj preverili vsa diplomska dela, napisana v zadnjih letih, zanimiva. Se pa boji, da sankcij proti tako odkritim plagiatorjem ne bo. Spomni se namreč primera, ko je neki študent odkril prepisano diplomsko delo, po posvetovanju z odvetniki pa se je izkazalo, da kakega drugega ukrepa kot zasebne, civilne tožbe prizadetega proti »avtorju« slovenska zakonodaja ne predvideva. Takšnih dilem bo v prihodnosti očitno še več, kajti na mariborski univerzi nameravajo v prihodnosti sistem celo tako razviti, da študentom ne bo pomagala niti uporaba sinonimov ali prevodov v slovenščino iz drugih jezikov (pomagali si bodo z Google Translate). Testni preizkus plagiatorstva na eni izmed znanih novičarskih strani v Sloveniji je že pokazal, da je več kot 40 odstotkov vsebin prepisanih. Na koncu se tako utegne uresničiti znana konstruktivistična teza iz 60. let, da je avtorstvo zgolj privid. In da vsi v bistvu vse prepišemo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.