Težko uresničljivo

Ofenziva črnih scenarijev za planet verjetno prav tako ne bo zadostovala za podnebni dogovor v Koebenhavnu

Zdaj je že skoraj gotovo - podnebni vrh v Koebenhavnu, na katerem naj bi voditelji držav sveta v začetku decembra po načrtih podpisali nov zavezujoči dogovor o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki naj bi po letu 2012 nadomestil Kjotski protokol, ne bo izpolnil velikih pričakovanj. Največ, kar si je mogoče obetati, je najverjetneje politični dogovor, katerega pravne okvire naj bi pogajalci nato dokončno določili najpozneje do konca prihodnjega leta.
Razlog za to so v prvi vrsti Združene države Amerike, tesno za njimi pa Kitajska - državi, ki skupaj prispevata približno 40 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Problem ameriškega predsednika Baracka Obame je predvsem v tem, da ZDA za zdaj niso sprejele niti domače obvezujoče zaveze za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, zato se bo v Koebenhavnu k temu težko zavezal na mednarodni ravni. Predstavniški dom kongresa je sicer že potrdil zakon, ki državi nalaga zmanjšanje izpustov za 17 odstotkov, pa čeprav le v primerjavi z letom 2005, vendar pa se je zakon ustavil v senatu. Ameriški politiki so namreč trenutno preveč zaposleni z zgodovinsko zdravstveno reformo. Če bi Obama v Koebenhavnu obljubljal stvari, ki jih domači zakonodajalci še niso potrdili, bi se mu to utegnilo hitro maščevati in domači zakon na koncu sploh ne bi bil potrjen. Dodaten problem so delne volitve kongresnikov in sentorjev, ki se obetajo prihodnjo jesen, saj se tisti, ki se bodo morali vnovič potegovati za stolček (sploh iz zveznih držav, bogatih s premogom), bojijo obtožb njihovih protikandidatov o zapiranju delovnih mest in nižanju gospodarske rasti na račun omejevanja izpustov. Brez ZDA pa tudi od Kitajske ne gre pričakovati velikega navdušenja za sprejemanje zavezujočih omejitev. Nekaj upanja je sicer ta teden obudil sestanek Obame s kitajskim predsednikom Hu Džintaom, po katerem sta voditelja v skupni izjavi zatrdila, da si bosta v Kobenhavnu prizadevala za zavezujoč dogovor. Seveda pa je tu še cela vrsta držav v razvoju, ki omejevanje izpustov vidijo bolj v funkciji zaviranja razvoja njihovih držav in bi v kakršenkoli sporazum privolili zgolj ob zelo jasnih zagotovilih razvitih držav za zelo velikodušno pomoč.
Da pa politiki ne bi pozabili, o čem se dogovarjajo, je v najnovejši številki revije Nature Geoscience poskrbela skupina znanstvenikov, združenih v Global Carbon Projectu. V njihovi najnovejši raziskavi ugotavljajo, da se bo Zemljino podnebje glede na trenutne trende do konca tega stoletja segrelo za 6 stopinj Celzija. Spomnimo, četrto okvirno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) omenja možen razpon dviga temperature med 1,1 in 6,4 stopinje Celzija. Torej, uresničil naj bi se najbolj črn scenarij, v katerem bi velik del našega planeta postal neprimeren za življenje ljudi. Vodja raziskovalcev dr. Corinne le Quere z University of East Anglia je povedala, da je glede na njihove ugotovitve dogovor na vrhu v Koebenhavnu zadnja možnost za omejitev segrevanja ozračja na 2 stopinji Celzija na razmeroma udoben in organiziran način. »Če bo dogovor prešibak ali pa premalo upoštevan, pa se nam obeta povišanje temperatur za 5-6 stopinj,« je še posvarila.
Že to, da taka raziskava, ki napoveduje uresničitev najbolj črnega scenarija, priročno pride na dan ravno nekaj tednov pred koebenhavnskim vrhom, lahko zbudi pomisleke o povsem znanstvenem motivu raziskovalcev. Izjave, s kakršno je dr. Le Querejeva pospremila objavo raziskave, pa že resno mejijo na neznanstveno propagando. Dobro, si pač res srčno želijo ukrepanja. A dr. Mišo Alkalaj z Instituta Jožef Stefan, ki opaža, da lahko v zadnjem času spremljamo pravo poplavo člankov in »raziskav«, ki strašijo s »katastrofalnimi posledicami« podnebnih sprememb, iz krogov, ki podpirajo teze IPCC, vidi drugačen motiv: »Rekel bi, da gre za propagandno ofenzivo pred koebenhavnsko konferenco. IPCC ter množica drugih 'toplogrednih' organizacij danes dobiva denar na temelju Kjotskega sporazuma - če novega sporazuma ne bo, potem tudi ne bo denarja za strokovna potovanja, financiranja navladnih organizacij za projekte 'trajnostnega/nizkoogljičnega' razvoja itd. In za denar se je vedno vredno boriti.«

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči