19. 11. 2009 | Mladina 46
Dekani in študentje kot lobisti
Kdo je favoriziral koga na rektorskih volitvah UL in kdo je pri tem prestopil mejo?
Rektorski sprehod po Ljubljani
© Miha Fras
Že nekaj časa je minilo od rektorskih volitev na ljubljanski univerzi, a burno dogajanje, povezano z njimi, se še ni umirilo. Kot je znano, je za favorita pred začetkom rektorske kampanje veljal dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, a ga je pozneje, ko se je izkazalo, da je dosedanji način izbiranja rektorja sporen, in je bil zato uveljavljen drugačen način glasovanja, prehitel kandidat Filozofske fakultete dr. Rudi Rizman. Ta je v prvem krogu volitev zmagal, potem pa ga je v drugem krogu prehitel edini preostali protikandidat, kandidat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Stane Pejovnik.
Ker je bil ta znan kot predsednik Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj ter kot član iste stranke kakor visokošolski minister Golobič, so se še pred drugim krogom pojavila namigovanja, da naj bi se glasovanje izšlo njemu v prid. Domneve so se okrepile, potem ko smo zasledili nekatere očitne pozive k njegovi izvolitvi. Dekan Biotehniške fakultete dr. Franc Štampar je denimo zaposlenim poslal pisno obvestilo, da bi Pejovnik najbolje zastopal interese njihove fakultete, zato naj na volitvah glasujejo - ne po lastni vesti, ampak - »za naše skupne interese«.
Še bolj aktivni so bili nekateri predstavniki Študentskega sveta Univerze v Ljubljani (ŠS UL), ki so imeli poleg zaposlenih na fakultetah pravico oddati glas za novega rektorja. Pred drugim krogom glasovanja so denimo vsi naslovniki mejling liste ŠS UL prejeli obvestilo, da bosta oba kandidata, ki sta odpadla v prvem krogu (poleg Hribarja je bil to še dr. Jože Duhovnik), svoj glas v drugem krogu namenila Pejovniku. Obvestilo, kot kaže, ni bilo točno, saj ga je Duhovnik pozneje zanikal.
Kot smo lahko slišali med Pejovnikovimi protikandidati, so se ti že po prvem krogu volitev zgražali nad analizami volilnih programov, ki naj bi predstavnikom ŠS UL pomagale pri izbiri najboljšega kandidata. Bile naj bi polne netočnosti. Rizman je recimo opozoril, da ga je analiza predstavila kot največjega zagovornika bolonjske prenove, čeprav je javnosti dobro znan kot kritik.
Predvolilni manevri nekaterih pred-stavnikov študentov so bili tudi sicer nenavadno aktivistični. Posebno zanimiv se zdi mejl, ki so ga vsi naslovniki mejling liste ŠS UL prejeli 23. aprila. Datum je pomemben, saj so morale posamezne fakultete šele do naslednjega dne uradno prijaviti svoje rektorske kandidate in ker je moral rektorat šele teden dni za tem objaviti uradni seznam kandidatov. Postopki torej še nikakor niso bili končani, a Špela Primožič, predsednica študentskega sveta na Pejovnikovi fakulteti, je predstavnikom študentov poslala mejl, da se še nobeden od rektorskih kandidatov ni pozanimal za težave študentov - razen Pejovnika. Še več, mejl je naslovila kar s pozivom »Stane Pejovnik za rektorja!«. Mimogrede, eden od poznejših štirih kandidatov za rektorja naj bi se tisti dan šele odločal, ali naj sploh kandidira.
Kakorkoli, volitve so sedaj za nami, novi rektor je postal Pejovnik, univerzitetni organi pa lahko začnejo znova razmišljati, kako bodo pravičneje izpeljali naslednje volitve za rektorja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.