Marjan Horvat

19. 11. 2009  |  Mladina 46

Demokratični deficit

Janša bi neposredno volil predsednika Evropskega sveta

Janez Janša na zasedanju vrha EU v Varšavi

Janez Janša na zasedanju vrha EU v Varšavi
© TINA KOSEC/BOBO

»Evropejci bi morali svojega prvega predsednika izvoliti neposredno,« je v prispevku Zamujena priložnost Evrope? na spletni strani SDS zapisal Janez Janša. Zdaj skladno z določbami lizbonske pogodbe predsednika Evropskega sveta, ki bo dve leti in pol »predsedoval Evropskemu svetu in vodil njegovo delo«, volijo voditelji držav članic. Po Janševem mnenju pa bi imel neposredno izvoljeni predsednik EU »neprimerno večjo legitimnost kot nekdo, ki bo določen na podlagi zapletenega, nepreglednega in nepravičnega mehanizma«. Janša poimenuje odtujenost evropskih institucij od navadnega državljana »notranja bolečina Evrope«.
Temu sicer manj patetično (ali pa manj poetično) pravimo demokratični deficit EU. Gre za bolezen, ki EU vseskozi pesti tudi zato, ker se v njej nikakor ne oblikuje močna in kritična vseevropska javnost, ki bi nadzorovala delovanje njenih institucij. Brez te sestavine demokratičnega procesa odločanja »notranje bolečine Evrope« ne bo mogoče nikdar odpraviti. V lizbonski pogodbi dve novosti - ta, da tretjina nacionalnih parlamentov od komisije lahko zahteva ponovno odločanje o rešitvi, če ta ni skladna s pravili subsidiarnosti, in instrument državljanske pobude, da milijon državljanov od komisije lahko zahteva, da pripravi zakonski predlog za ureditev kakšnega področja - sicer približujeta EU Evropejcem, vendar sta le potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za utrjevanje demokratičnih procesov v EU.
Prava priložnost je bila zamujena ob snovanju lizbonske pogodbe in še prej propadle ustave. Sociolog dr. Jürgen Habermas, mislec evropskega formata, je leta 2001 v časopisu New Left Review opozarjal, da bi morali ob sprejemanju tedaj še ustave EU sprožiti široko evropsko razpravo o njej. »Nujen bi bil referendum, saj sprejemanje evropske ustave ponuja edinstveno priložnost za transnacionalno komunikacijo ...«
Tudi v slovenskih medijih smo leta 2007 opozarjali, da mora iti lizbonska pogodba v presojo javnosti, saj globoko posega v življenje državljanov. Toda v parlamentih so večinoma potrjevali pogodbo na pamet, ker poslanci pred sabo niso imeli niti »integralnega besedila«.
Janševa vlada se je celo ponašala s hitrostjo ratifikacije pogodbe. Pravi odnos do vsebine pa je takrat pokazal Anže Logar, direktor Urada Vlade RS za komuniciranje (UKOM), ki je razloge za hitro sprejetje lizbonske pogodbe strnil v misli, da gre za »300 strani za povprečnega državljana neprebavljivega besedila ...«. Zato po njegovem mnenju ni imelo smisla pripravljati medijskega projekta, saj »kdor je ta dokument prijel v roke, ga je po prvi strani dal na stran«.
Ko smo v ponedeljek Janeza Janšo povprašali, zakaj ni v času oblikovanja lizbonske pogodbe in našega predsedovanja EU zastavil svoje besede za neposredne volitve predsednika Evropskega sveta in ublažil »notranje bolečine Evrope«, so iz SDS pojasnili, da je »predlog predsednika SDS Janeza Janše v skladu z Lizbonsko pogodbo. Ta ne preprečuje neposrednih volitev. Za njihovo izvedbo je potrebna le odločitev sveta oz. Evropskega sveta.«
Pa saj za to gre.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.